Arnež je potrdil govorice, da mu je bilo v zameno za odstop z mesta strokovnega direktorja KC ponujeno predstojništvo oddelka za plastično kirurgijo v KC, vendar pa je ponudbo zavrnil, saj ga to delovno mesto ne zanima. Če bo odstavljen, se namreč želi vrniti k delu s pacienti, vodenje oddelka za plastično kirurgijo pa mu ne predstavlja izziva. Ker je odklonil pozive k odstopu, so se po Arneževem prepričanju začeli izvajati pritiski na člane strokovnega sveta, naj ga odstavijo.
Ob tem je pomočnica strokovnega direktorja KC Vanda Brubnjak - Jevtič pojasnila, da so se pojavili tudi pritiski na strokovnega direktorja kirurške klinike Bojana Tršinarja, ker je ta glasoval proti Arneževi nezaupnici.
Tudi Trišnar je namreč odstop zavrnil, zato so mu predstojniki nekaterih kliničnih oddelkov odrekli podporo in zahtevali njegovo razrešitev. Vprašanje razrešitve Tršinarja naj bi bilo uvrščeno na dnevni red seje sveta zavoda, ki bo prihodnji teden, je zatrdila Jevtičeva in dodala, da Hojker s svojimi dejanji kaže, da ne spoštuje statuta KC, saj z zahtevo po odstopu Tršinarja posega v integriteto stroke.
Arnež: Vse kaže, da bo sedanji v.d. Hojker postal generalni direktor za nedoločen čas
Svojo trditev, da odsotnost generalnega direktorja ovira normalno delo stroke v KC je Arnež podkrepil z dejstvom, da je za sprejem vsake strokovne odločitve potrebna tudi odobritev generalnega direktorja. Zaradi tega trenutno stojijo mnoge odprte zadeve, kar po Arneževem mnenju kliče po čimprejšnjem imenovanju novega generalnega direktorja.
V zvezi s tem pa je še opozoril, da vse kaže na to, da nobeden od prijavljenih kandidatov za generalnega direktorja KC ne bo izbran, mandat v.d. generalnega direktorja Sergeja Hojkerja pa bo zaradi tega podaljšan za nedoločen čas.
Po Arneževih besedah naj bi bilo v gradivu za svet KC med drugim zapisano, da "razpisna komisija smatra, da nihče od petih kandidatov ni kos izzivom, ki jih prinaša vodenje KC, kar naj bi utemeljili s tem, da se nihče od njih ni opredelil do bele knjige zdravstvene reforme".
Trnovska bolnica je bila prodana povsem javno, pravi Keber
Na novinarsko vprašanje o trnovski bolnici je Arnež odgovoril, da pri tem poslu sam ni sodeloval, v.d. generalnega direktorja pa naj bi mu potrdil, da se je denar od prodaje bolnišnice odlil na račun države, ki lahko spornih 500 milijonov tolarjev porabi tako kot hoče. Na sestankih strokovnih organov, na katerih je prisostvoval, pa do sedaj ni bilo govora o tem, kam je denar dejansko šel.
Proces odprodaje nepremičnin bolnišničnega kompleksa v Trnovem je bil zelo javen in jasen, je na popoldanski novinarski konferenci poudaril minister za zdravje Dušan Keber. Ministrstvo, ljubljanski Klinični center (KC) in Mestna občina Ljubljana (MOL) so menjalno pogodbo podpisali novembra 2002. V skladu s to pogodbo je mestna občina za prostore neposredno plačala 373 milijonov tolarjev, obenem pa je ministrstvo od nje pridobilo poslovne prostore na Štefanovi 1. Ker je KC javni zdravstveni zavod in je njegov ustanovitelj država, gre v skladu z veljavno zakonodajo kupnina v državni proračun in ne na račun zavoda, je pojasnil minister. Vendar pa so se, je dodal, na ministrstvu kljub temu odločili celotno vrednost prodane nepremičnine nameniti za potrebe KC. Ministrstvo za zdravje je tako poleg sicer potekajočih investicij v nevrološko kliniko, otorinolaringološko kliniko, novo pediatrično kliniko in urgentni blok dodatno investiralo tudi v nujno potrebno opremo v KC.
Hojker: Arnež bolj malo ve o preiskavi nakupa operacijskih miz
V.d. generalnega direktorja KC Sergej Hojker je glede preiskave o nakupu spornih operacijskih miz za 24ur dejal, da bodo morda že prihodnji teden na seji sveta zavoda predstavili končno poročilo. "Znanega je že marsikaj, vendar je preuranjeno govoriti o ugotovitvah. Počakajmo, da bo preiskava končana, to ni stvar mesecev, to je stvar tednov, " je povedal Hojker. Na Arneževe trditve, češ da se zdaj nihče več ne ukvarja s spornim nakupom operacijskih miz, pa je Hojker dejal, da Arnež o sami preiskavi ne ve veliko.
