'Tudi prostovoljni gasilci, ki niso na težki intervenciji, so lahko izpostavljeni nevarnim snovem'

Strokovne službe so se od takrat marsičesa naučile, ocenjuje poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan, saj bi bilo danes odzivanje ob nekem večjem požaru ali drugem dogodku precej drugačno kot v prvih dneh lanskega leta, ko so pomembne informacije, ki so zadevale tako laično kot strokovno javnost, iz ust pristojnih kapljale le počasi. Požar pa je bil (žal) tudi priložnost, da se opozori na nekatere pereče teme, kot sta zdravje in varnost gasilcev na podobnih težkih intervencijah.

Na intervenciji je sodelovalo 480 gasilcev, v povprečju je vsak gasil okrog osem ur. Slabo polovico gasilcev, ki so bili izpostavljeni številnim toksičnim snovem, so dva meseca po požaru na stroške Kemisa pregledali zdravniki Kliničnega inštituta za medicino dela v Ljubljani.

Pred kratkim se je spremenil pravilnik o zdravniških pregledih za gasilce, po oceni predstojnice kliničnega inštituta za medicino dela v UKC Ljubljana Metode Dodič Fikfak na slabše. "To je res tragedija, posebej po tem, kar smo videli pri požaru v Kemisu," je ocenila.

Lanski požar je namreč pokazal, da bi morali gasilce, še posebej prostovoljne, zdravstveno bolj spremljati. "Mi smo želeli, da bi se skrb za zdravje gasilcev dopolnila, da bi se uredilo spremljanje gasilcev za bolezni, ki lahko nastopijo zaradi izpostavljenosti med gašenjem. Namesto tega je pravilnik odgovornost za zdravniške preglede gasilcev s specialistov za medicino dela prenesel na družinske zdravnike," je dejala.

Tudi gasilcev, ki so gasili požar na Vrhniki, ne bodo več spremljali, saj nihče od njih ni izrazil želje po tem, je še dodala.

Kaj o tem meni Milan Dubravac, poveljnik Gasilske zveze Gorenjske? Ob prvi obletnici hudega požara smo mu zastavili nekaj vprašanj o novem pravilniku, spremembah, ki jih bo prinesel ter predvsem o tem, kaj (če sploh) se je stroka naučila iz Kemisa.

Kako se spreminja pravilnik glede zdravstvenih pregledov za prostovoljne gasilce? Bo po vašem mnenju to sprememba na bolje ali na slabše?

Pri poklicnih gasilcih je to urejeno z Zakonom o delovnih razmerjih, saj so redno zaposleni. Prostovoljni operativni gasilci, ki spadajo v t. i. 4. člen, imajo opravljen tečaj za nošenje dihalnega aparata, to je predpogoj za udeležbo na hudih intervencijah, tudi na nesrečah z nevarnimi snovmi. Zanje se ničesar ne spremeni. Bo pa nova zakonodaja nekoliko spremenila postopek pri zdravstvenih pregledih prostovoljnih gasilcev, ki "padejo" v t. i. 3. člen. Ta opredeljuje preglede za prostovoljne operativne gasilce, ki niso predvideni za udeležbo na težkih intervencijah. Zdravniška spričevala bo zanje po novem lahko naredil specialist ali pa osebni zdravnik.

In ta "ali" je sedaj problem?

Da. Dilema prostovoljnih društev je bila, zakaj operativci iz 3. člena sploh potrebujejo zahteven zdravniški pregled, če ne opravljajo najzahtevnejših del. Zdravniške preglede namreč plačajo prostovoljna društva sama in zato jim to predstavlja visok strošek. Ampak jaz tu vidim drug problem. Ob vsej informatizaciji, v katero je vpet naš zdravstveni sistem, me skrbi, ali bo osebni zdravnik sploh imel vpogled v klinične izsledke nekega pacienta. Ne podpiram namreč varčevanja na račun zdravja gasilcev. Bila so vprašanja, ali je smiselno, da gredo operativni gasilci na zdravniški pregled, ki je popolnoma enak, kot ga morajo opraviti že za svojega delodajalca, zato gre tu za nepotrebno razmetavanje z denarjem. To so smiselne dileme le, če si bo zdravnik res vzel čas in gasilca natančno povprašal, ali na terenu prav nikoli ni bil izpostavljen nevarnim snovem.

Ker četudi operativec ni nujno udeležen v težki intervenciji, je nevarnim snovem še vedno lahko izpostavljen, želite to reči? Mimogrede - tudi stroka meni, da je to sprememba na slabše.

Točno tako. Kemis je bil sicer poseben primer, zato smo se tudi odločili, da vse gasilce, ki so sodelovali na intervenciji, posebej pregledamo. Mene bolj skrbijo intervencije, ki niso tako odmevne, pa so vplivi na zdravje operativcev ravno tako negativni. Kakšen bo postopek pri zdravniku? Ta sploh ni definiran. Se bo zdravnik z vsakim pacientom pogovoril, ali je imel intervencijo, čemu je bil na njej izpostavljen, je morda le hodil na tekmovanja? Res je, da spada večina prostovoljnih operativcev pod 4. člen in se zanje nič ne spremeni, a kljub temu bi morali razmišljati o zdravju tistih, ki bi potencialno lahko bili ogroženi. Gasilec iz 3. člena na primer lahko zgolj stoji ob gasilskem vozilu in je izpostavljen kdo ve čemu - ga bo o tem osebni zdravnik povprašal?

Kaj točno zdravniški pregled prostovoljnih gasilcev po težki intervenciji sploh vključuje?

Pravilnik za gasilce po težkih intervencijah vključuje popolno zdravniško anamnezo, klinični pregled, spirometrijo, laboratorijske preiskave krvi, elektrokardiografijo, pregled vida in sluha, cikloergometrijo, tudi psihološki pregled. Ta je obvezen ob prvem pregledu, potem pa ob indikaciji. Pregled za operativca iz 4. člena je popolnoma ustrezen in ga mora posameznik opravljati na tri leta. 

Kako je z zaščitnimi oblekami, ki so na razpolago v prostovoljnih gasilskih društvih? Jih je dovolj? So ustrezne? Kvalitetne? Kakšna zakonodaja pokriva to področje?

Prostovoljna gasilska društva (PGD) pri nas so ustrezno opremljena. To je rezultat dobrega vodenja Uprave RS za zaščito in reševanje v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije, ki sta načrtno nabavljali dihalne aparate in jih dobesedno delili PGD-jem. V začetku 90. let prejšnjega stoletja je bilo stanje katastrofalno. A zdaj je oblek (ena stane med 500 in 1500 evri, op. A. I.) zadosti. Problem, ki so ga nakazali kemični požari v lanskem letu, še posebej tisti v Kemisu, pa je, v kakšnem stanju so te obleke po intervencijah.

Po svetu je ogromno raziskav, ki kažejo na povečanje števila rakavih obolenj med operativnimi gasilci. Kemično čiščenje namreč ne zadošča več ekostandardom, ki veljajo v Evropi. Koliko toksina ostane na obleki po intervenciji je namreč pomembno vprašanje. V Sloveniji gremo res v korak s časom, razmišljamo o sprejetju pravilnika, ki bi postavil nove visoke standarde o čiščenju oblek. Zahtevana bi bila popolna dekontaminacija. 20 let smo vedeli za ta problem, da namreč strupi na človeku ostanejo, tudi če je obleko očistil, pa nismo ničesar naredili. Zdaj se ta zavest hitro spreminja. Mora se, zaradi zdravja gasilcev.

Omenili ste, da obstajajo v tujini številne raziskave, ki kažejo na povečanje števila rakavih obolenj med gasilci. Kako je s tem pri nas? Obstaja statistika, se opravljajo kakšne raziskave?

Ne, mislim, da jih ni. Šele nekaj let nazaj smo pri nas začeli pospešeno razpravljati o teh temah. Spremljamo zdravje poklicnih gasilcev, teh je v Sloveniji med 700 in 800, in morda bi lahko iz teh preiskav povlekli kakšne izsledke. Upam, da bomo pri nas k temu kmalu pristopili malce bolj sistemsko. Vsak kos opreme, ki ga imamo v prostovoljnih društvih, mora iti skozi testiranja, vsako vozilo, vsak kabel je podvržen testom. Kar pa nosimo na sebi, obleke, glede tega pa obstajajo le priporočila proizvajalcev, tu ni nobenega pravilnika, pa je stvar izjemno pomembna. Nov pravilnik bi vse to spremenil, upamo, da bo sprejet prihodnje leto. 

Zakaj se na ta pereča vprašanja opozarja šele zdaj?

Na področju gasilstva so en del usposabljanje, trening, reševanje življenj. Na drugi strani so zgodba zase težke intervencije. V zadnjih letih težimo k temu, da tudi praktična usposabljanja približamo realističnim razmeram, kakršnim so nato v resnici izpostavljeni operativci. Gasilci so na primer že na treningih na Igu izpostavljeni gašenju pri 200 stopinjah Celzija. Frekvenca te izpostavljenosti realističnim razmeram se je občutno povišala in tudi to je eden od razlogov za opozorila - ker se o tem več govori, ker se sledi njihovemu počutju, zdravju.

Koliko se sicer vi kot človek, kot posameznik, kot gasilec in ne le kot vodja intervencije zavedate, kako zelo ste pri posameznih dogodkih izpostavljeni določenim nevarnim snovem? Kako to vpliva na vaše zdravje?

Moram reči, da vedno bolj. Včasih, ko sem začel s kariero gasilca, je veljalo, da bolj kot je imel posameznik umazano obleko in čelado, bolj je bil izkušen. Danes temu ni več tako. Zavedanje, da te mora obleka zaščititi, je močno. Če ti smrdi cela čelada, ki jo nato hraniš v gasilskem domu, s tem ogrožaš vse, ki se sprehajajo po garaži. Imamo izjemno močan podmladek, ogromno je otrok, ki trenirajo v teh prostorih, ki se tam redno zadržujejo, in z brezskrbnim ravnanjem ogrožamo tudi njih. Tu bo ob sprejetju pravilnika pomembno sodelovanje društev, občin, Gasilske zveze Slovenija in Združenja poklicnih gasilcev, seveda tudi URSZR. Da namreč pri ravnanju z oblačili ne bo prihajalo do zlorab. da se bodo upoštevali vsi evropski standardi. To je oprema, ki je namenjena reševanju življenj, naših in tistih, ki jih mi rešujemo.

Se je v luči Kemisa kaj spremenilo pri načrtu alarmiranja enot ob nesrečah z nevarnimi snovmi? Ste se tudi tu česa naučili?

Poveljnik, ki enoto pripelje na kraj dogodka, mora imeti ob sebi usposobljene ljudi, ki bodo opravili intervencijo. V kolikor tega ni, on zavestno krši zakonodajo. Pri Kemisu so vsi gasilci uporabljali popolno zaščitno opremo. Se pravi je poveljnik vedel, da so vsi usposobljeni za posredovanje.

Če strneva za konec - je po Kemisu viden kakršen koli napredek glede takojšnje obravnave gasilcev pri stiku z nevarnimi snovmi?

Da. Če Kemis ne bi bil tako medijsko odmeven, bi morda vse skupaj potihnilo in fantje ne bi bili podvrženi pregledom. Tako pa ni potihnilo. Vzorce gasilcev so zamrznili, naslednjih pet let bodo spremljali njihovo zdravstveno stanje in če bo prišlo do sprememb, ki bi bile lahko posledica Kemisa, bodo ukrepali. Vsaj tako so uradno obljubili. To je zelo velik napredek. Ker resnica je, da smo imeli pred leti že številne težke intervencije, od Gorenja do drugih podjetij, pa se sistem ni tako odzval, kot se je pri Kemisu.