Kot je znano, je izredno sejo 10. septembra zahtevala skupina 24 poslancev opozicijskih SDS, SLS in NSi s prvopodpisanim Janezom Janšo. Predlagatelji razprave menijo, da bi državni zbor vlado moral pozvati, naj takoj prouči in sprejme ustrezne ukrepe, ki naj bi med drugim zagotovili enakopravnost vseh prizadetih in enaka izhodišča ter pravice do državne pomoči in razbremenitev obveznosti prizadetih v potresu iz leta 1998. Pobudniki so namreč prepričani, da so vse trenutne aktivnosti popotresne obnove julijskega potresa "usmerjene v prikrivanje poloma popotresne obnove iz leta 1998."
Poslanke in poslanci iztekajočega se tretjega parlamentarnega sklica so predlog predlagateljev zavrnili. Proti sklepu je glasovalo 37 poslank in poslancev, 16 pa jih je sklep podprlo (56 navzočih).
Po mnenju predlagateljev bi vlada morala zagotoviti takojšnjo zamrznitev plačevanja obveznosti iz velikonočnega potresa leta 1998 vsem, ki imajo znova poškodovane objekte ter zagotoviti gradbene cene za obnovo, ki bodo primerljive s tržnimi cenami v Sloveniji. Vlada pa bi morala zagotoviti tudi strokovno ustrezno obnovo, s katero bi zagotovili varno in kakovostno bivanje v obnovljenih objektih ter učinkovite ukrepe na področju razvoja.
Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je v svojem mnenju h gradivu za sejo zapisala, da predlaganih ciljev ni mogoče zagotoviti zgolj z ukrepi vlade, temveč bi moral državni zbor ob predhodni temeljiti proučitvi veljavne ureditve sprejeti tudi določene nove zakonske rešitve. Naj predloženega sklepa ne sprejme, pa je državnemu zboru predlagal tudi matični odbor za infrastrukturo in okolje.
Namesto o Posočju o medsebojnih nesoglasjih
V ozadju današnje parlamentarne razprave so bili najglasnejši očitki koalicije, da opozicija nadaljuje predvolilno kampanjo kljub končanim volitvam. Sklicatelji seje pa so trdili, da želijo dokončno razčistiti podrobnosti in popraviti napake popotresne obnove.
Največ razburjenja je med poslanci sprožilo poročilo Zavoda za gradbeništvo, ki je državni zbor spremenilo v teater. Poslanec SDS Franc Pukšič je poročilo komentiral, kot čisto "grozo, katastrofo". Poslanec SNS Bogdan Barovič pa je poudaril, da so bili objekti neprofesionalno obnovljeni, saj so bile odkrite številne nepravilnosti, ki so se pokazale ob letošnjem potresu.
Vlada naj bi to poročilo skrivala pred javnostjo, a kot se je izkazalo, je ravno na njegovi podlagi napisala svoje poročilo, v katerem priznava, da so bili štirje objekti od 1444 leta 1998 res nepravilno obnovljeni. Poleg tega se je izkazalo, da je opozicija namesto končnega poročila Zavoda za gradbeništvo imela v rokah le prvotni osnutek.
Okoljski minister Janez Kopač je zavrnil vse očitke in pojasnil, da so bile v osnutku poročila številne nepravilnosti, zaradi česar so ga kasneje popravili. Poudaril je, da so storili vse, da bi državna pomoč dosegla svoj maksimalni učinek. Socialni kriteriji pa so bili glavni mehanizem pri dodeljevanju državnih pomoči.
Bovški župan: Popotresna obnova v slepi ulici
Veliko pripomb glede popotresne obnove Posočja je imel nekdanji župan Bovca in poslanec SDS Siniša Germovšek, ki je dejal, da popotresna obnova posledic tako velikonočnega potresa leta 1998 kot tudi letošnjega julijskega potresa v Posočju ni ustrezna. Obnova po obeh potresih je namreč po njegovem prepričanju zašla v slepo ulico. "Mnogo bolje in mnogo bolj racionalno bi bilo, če bi razpravo o tej točki opravili v času pred volitvami, tako kot smo predlagali in ne v tem mrtvem času, ko vsa zadeva nekako zvodeni in se samo čaka, da se bo procedura zaključila," pa je opozoril poslanec SDS Jože Tanko. Tudi Janez Drobnič (NSi) je bil mnenja, da je vlada brez potrebe nerazumno odlašala s pripravo poročila o poteku popotresne obnove, zaradi česar je obravnava poročila "padla v mrtvo obdobje, kar se tiče odgovornosti vlade, pa tudi v mrtvo obdobje državnega zbora."
Samo Bevk (ZLSD) se je sicer strinjal, da je nujno, da se pregledajo vsi sanacijski ukrepi, vendar se mu postavlja vprašanje, ali je državni zbor neposredno po državnozborskih volitvah primerno mesto, zlasti ker se novi državni zbor še ni konstituiral niti nimamo še oblikovane nove vlade, "vlada v odhajanju" pa ima zgolj nalogo, da opravlja tekoče posle. Da je očitno, da je bila omenjena razprava mišljena za čas pred volitvami, je menil tudi Tone Anderlič (LDS). Današnja seja je tako lahko samo nastavek za nadaljevanje tistega, kar bo nova vlada morala postoriti pri po njegovem mnenju že uspešni popotresni obnovi.
