V Siriji ni državljanske vojne. Sirija je zgolj arena. Arena, v kateri so spopadi, ki jih generirajo mnogo močnejši zunanji akterji. To so besede strokovnjaka za Islam in Bližnji vzhod Primoža Šterbenca, ki je bil eden izmed udeležencev razprave na temo begunske krize, ki je potekala na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.
In če smo že pri krizi – kriza je v nas. Ta kriza pove več o nas samih, kot pa o izvorni težavi, meni Iztok Prezelj, ki je strokovnjak za nacionalno varnost. Njegova kolegica Petra Roter, strokovnjakinja za človekove pravice ter profesorica na Fakulteti za družbene vede, poudarja absurdnost situacije: ljudje v stiski, ki so prišli in še prihajajo, ne predstavljajo niti enega odstotka celotnega EU prebivalstva. Zakaj torej takšen strah in panika, saj če na razmere pogledamo s tega stališča, potem to sploh ne bi smela biti kriza. Kritično je dejala, da se EU začne s težavami ukvarjati, ko prizadenejo naše vrednote, naše denarnice.
Poraja se tudi vprašanje, ali smo res v EU možni humanega odziva le v primeru, če gre za nas same, se je spraševala Roterjeva. Mi, kot osebe, ki živimo v varnem in razvitem svetu ter za številne predstavljamo želeno destinacijo, imamo odgovornost. Sporno je to, da imamo do manjšin vedno odnos, da so oni problem. "Sledil bo izpit, ki ga Evropa že večkrat ni opravila. Izpit sprejemanja drugačnosti," je dejala Roterjeva in poudarila, da nas čaka še veliko trdega dela, ko bo humanitarne katastrofe enkrat konec.
Še pomnite, kaj smo se kot svet odločili leta 1951?
Očitno smo tudi pozabili na besede in zaveze, ki smo jih izrekli po koncu 2. svetovne vojne. Roterjeva je ob tem spomnila na leto 1951, ko smo dorekli, v katerem primeru je oseba begunec. Zavezali smo se nediskriminaciji, nekaznovanju in nevračanju teh oseb. Vsak človek ima pravico bežati, in sicer mimo ustaljenih pravil in zakonov. Mi pa jih nimamo pravice kaznovati zaradi tega, prav tako jih ne smemo vračati v države izvora, saj bi s tem ogrozili njihova življenja.
Kako sploh rešiti begunsko krizo?
Največja težava je, da je v množici ljudi, ki res potrebujejo takojšnjo pomoč, pomešano veliko ekonomskih migrantov. Zato predsednica Rdečega križa Nataša Pirc Musar meni, da se mora Bruselj nemudoma odzvati. "Nisem pristašica ograj, a Evropa mora začeti pošiljati nazaj tiste, ki niso z vojnih območij," je dejala Pirc Musarjeva. Tu je odločno pozvala, naj Nemčija začne migrante pošiljati nazaj, saj bo tako poslala jasen znak vsem, da bo njihova pot v EU zaman, če res ne prihajajo z vojnih območij. "V nasprotnem bomo pregoreli," je opozorila.
Posvarila je, da prihaja zima. Vsem pa je jasno, kdo prvi podleže nizkim temperaturam. "Prvi bodo umirali otroci, ki jih je res veliko," opozarja. Boji pa se, da v Bruslju vidijo v tej krizi le številke in ne ljudi. Če se bomo tako odzivali na glasen klic ljudi po pomoči, potem se nam ne piše nič dobrega.
Vprašanje za milijon dolarjev
Pirc Musarjeva je dejala, da je vprašanje, kako rešiti begunsko krizo, vprašanje za milijon dolarjev. Močno je skritizirala neodzivnost Bruslja, pri tem pa voditelje evropskih institucij pozvala, naj pridejo v Slovenijo in naj vsaj enemu migrantu oziroma beguncu pogledajo v oči.
In kje je v tej zgodbi odgovornost Zahoda? Zakaj mora pomagati?
Šterbenc je opozoril na vlogo ZDA pri rušenju afganistanskega sistema, nato še iraškega. "Ta zver (Islamska država), o kateri vsi govorijo, je neposredna posledica napada na Irak," je poudaril in nato dodal, da ni naključje, da je večina beguncev iz Sirije, Afganistana in Iraka.
Zakaj Sirija? Zato, ker je bila najšibkejša točka. Postala je prizorišče treh konfliktov: sunitsko-šiitskega, konflikta med Izraelom in njegovimi nasprotniki ter konflikta med Vzhodom z Rusijo in Kitajsko na eni ter zahodom na drugi strani. Na koncu pa so leta 2011 izkoristili naivnost mladih protestnikov, ki so želeli demokratične spremembe. Nekatere sile so rušenje oblasti izkoristile, saj so v tem videle idealno priložnost za rušenje povezave med močnimi šiitskimi območji (šiitski polmesec, ki poteka od Irana, Iraka, Sirije in do juga Libanona). Sirija kot najšibkejša točka je bila idealen prostor za vdor radikalnih sunitskih džihadistov. In tako je nesrečna Sirija postala "arena", njeni prebivalci pa so se znašli na udaru številnih vojsk.
Zato naj ZDA, Savdska Arabija in tudi Evropa odprejo svoje denarnice in naj financirajo begunske nastanitvene centre na varnih območjih, na primer v Turčiji, meni Pirc Musarjeva.
Sami pa si bomo morali odgovoriti na vprašanje, kdo sploh smo. Ljudje, ki množično bežijo k nam, so namreč v Uniji videli varen in miren kraj, kjer jih ne bo nihče preganjal in kjer bodo sprejeti. Ali so te ugodnosti res rezervirane le za izbrance Evropske unije?
