Razrešeni notar Sikošek arhiv predal kar v skladišču

Razrešeni notar Jože Sikošek, ki je imel prostore na Bravničarjevi ulici, je Notarski zbornici Slovenije arhiv predal kar v enem izmed skladišč na Litostrojski cesti. Po besedah predsednice zbornice Sonje Kralj gradivo pri tem ni bilo ustrezno hranjeno. "Takšno ravnanje je milo rečeno nenavadno in v nasprotju z zakonom o notariatu," je dejala.

Kot je na novinarski konferenci povedala Kraljeva, jih je Sikošek, ki ga je pravosodno ministrstvo razrešilo, 7. avgusta zvečer obvestil, da je odločba ministrstva za pravosodje o njegovi razrešitvi postala dokončna in da jim bo naslednji dan zjutraj izročil arhiv z zadevami, ki jih je obravnaval. Obvestil jih je tudi, da je odpovedal najem notarskih prostorov v Ljubljani, da je arhiv na tovornjakih in da jim bo na ta način tudi predan.

Ni želel pojasniti, kaj je v škatlah

Tričlanska komisija zbornice je z uradnim prevzemom arhiva začela 9. avgusta zjutraj, ko je od ministrstva tudi sama prejela uradno potrditev o dokončnosti notarjeve razrešitve. Začetne formalnosti so opravili v prostorih zbornice, pri tem pa jih je Sikošek obvestil, da se arhiv nahaja v enem izmed skladišč na Litostrojski cesti.

Po besedah Kraljeve so želeli najprej narediti natančen popis, vendar je Sikošek pojasnil, da je vso gradivo že v kartonskih škatlah, pri čemer ni želel pojasniti, kaj je v posamezni škatli. Ker gradivo v omenjenem skladišču ni bilo primerno hranjeno in so ga želeli čim prej prepeljati v varovane prostore, so se v zbornici odločili, da bodo popis izvedli naknadno. Vseh 599 škatel so nato z dvema kombijema in dvema tovornjakoma prepeljali v prostore Mikrografije v Novo mesto, s katero ima zbornica sklenjeno pogodbo o hranjenju arhivov.

Zakonodaja ne določa povsem natančnih postopkov prevzema arhiva

Kot je pojasnila predsednica notarske zbornice, do takšnega prevzemanja notarskega arhiva do zdaj ni prišlo še nikoli, saj so gradivo vedno prevzeli v sami notarski pisarni, kjer je bilo tudi primerno varovano. "Nihče ne more razumeti, da je bilo ravnanje notarja takšno, kot je bilo," je dejala. Ali je bilo Sikoškovo ravnanje tudi nezakonito, Kraljeva trenutno ne more oceniti, prepričana pa je, da bo do določenih "konsekvenc" prišlo. Sicer je priznala, da zakonodaja povsem natančnih postopkov prevzema notarskega arhiva ne določa.

Na vprašanje, ali je mogoče, da se je katera od zadev zaradi neprimernega hranjenja izgubila, in če se je, ali bo to mogoče odkriti, Kraljeva odgovarja, da nobena taka stvar ne more ostati neodkrita. Kot je dejala, razpolagajo z elektronskimi vpisniki, iz katerih bodo ugotovili, katere vse zadeve je obravnaval notar, v primeru, da česa v vpisnikih ni, pa je prepričana, da jih bodo na to opozorile stranke.

Od notarja so po besedah Kraljeve sicer prevzeli vse elektronske vpisnike, ki so jih že prenesli na prevzemnika arhiva, to je notarja Jerneja Jeromna, na slednjega so prenesli tudi Sikoškov fiduciarni račun z vsemi pologi ter preusmerili vročanje sklepov, povezanih z zemljiškoknjižnimi in registrskimi zadevami.

Stranke se lahko z vprašanji obrnejo na notarsko zbornico

Kako bodo ravnali naprej, se bodo po besedah Kraljeve odločali sproti. Listine, ki so jih prevzeli, bo imel v hrambi notar Jeromen, ki bo tudi reševal še odprte zadeve, del teh pa bodo verjetno prevzeli tudi drugi notarji - Irena Florjančič Cirman, Uroš Kos, Nada Kumer, Bojan Podgoršek in Magda Poljšak Derganc, za katere pa mora zbornica še dobiti soglasje ministrstva.

S strankami, ki imajo pri notarju še odprte postopke, nameravajo komunicirati sproti in jih tudi redno obveščati o tem, kako je z njihovo zadevo, se pa lahko s svojimi vprašanji ali urgencami tudi same obrnejo na notarsko zbornico.

Sikošek zatrjuje, da je arhiv varoval v skladu z notarskimi standardi

Razrešeni Sikošek je v odzivu zanikal navedbe Kraljeve, da je arhiv, ki ga je moral predati zbornici, hranil na neprimeren način. Kot je zagotovil, je bil arhiv vselej varovan skladno s standardi, ki se zahtevajo za notarske arhive.

Sikošek je v pisni izjavi na navedbe predsednice Notarske zbornice Slovenije odgovoril, da zakon "ne določa nič v zvezi z načinom predaje oziroma kje naj bi ta potekala". Kot je zapisal, je imela njegova notarska pisarna na dan razrešitve šest zaposlenih, ki jim je z njegovo razrešitvijo prenehala zaposlitev, saj jim zaradi prenehanja dejavnosti več ni mogel zagotavljati prihodkov, iz enakih razlogov pa da je prekinil tudi najemno pogodbo za poslovne prostore notarske pisarne. "Noben predpis ne določa, da mora bivši notar ohraniti zaposlene in poslovne prostore po prenehanju dejavnosti (razrešitev), da bi lahko Notarska zbornica Slovenije udobno opravljala primopredajo v tujih prostorih, in to poljubno dolgo časa," je zapisal.

Kot je pojasnil, je že pred predajo zbornico večkrat pisno in telefonsko pozval, naj mu sporoči, kako bo potekala predaja in kdo je prevzemnik poslov, a da zbornica tega ni naredila. Navedel je, da po dokončnosti odločbe o razrešitvi po zakonu tudi sicer ni mogel več imeti arhiva v hrambi, saj je bil razrešen.

Napovedal upravni spor zoper odločbo o razrešitvi

Glede tožbe, ki jo je vložil na upravno sodišče zoper sklep ministrstva za pravosodje o njegovi razrešitvi, pa je Sikošek zapisal, da je bila zavržena kot preuranjena, ker je bila vročena njemu osebno, ne pa njegovemu pooblaščencu. Zakon o upravnem postopku namreč po njegovih navedbah določa, da je treba odločbo vročiti pooblaščencu, če ga stranka postopka ima, kar naj bi po njegovih pojasnilih ugotovilo tudi upravno sodišče. Pri tem je napovedal, da bo zdaj, ko je bila odločba vročena tudi njegovemu pooblaščencu, zoper sklep na upravno sodišče vložil novo tožbo.

Sikoška je ministrstvo za pravosodje razrešilo po ugotovitvi, da je bil maja lani pravnomočno obsojen na osem mesecev pogojne zaporne kazni zaradi zlorabe položaja ali pravic, odločba pa je postala dokončna 7. avgusta. Kot je povedala Kraljeva, je Sikošek zoper odločbo sprožil upravni spor, a ga je upravno sodišče zavrnilo, ker odločba še ni bila dokončna.

V upravnem postopku naj bi Sikošek predložil tudi izpisek iz kazenske evidence, ki pa naj bi ga pridobil nepravilno. Notarska zbornica je zato po besedah Kraljeve 3. avgusta od ministrstva prejela predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper Sikoška. O predlogu mora predsednica notarske zbornice zdaj odločiti v 30 dneh. Še pred tem mora razrešiti nekaj pravnih dilem o tem, ali je odločba ministrstva o razrešitvi Sikoška že pravnomočna. Odločba je sicer dokončna, a je zoper njo mogoče sprožiti upravni spor, zato se postavlja vprašanje, ali je tudi pravnomočna, je povedala.

Sikošek je sicer v preteklih dneh že napovedal, da bo "z vsemi pravnimi sredstvi dokazal, da je odločba nepravilna in nezakonita".

Ministrstvo: Odločba o imenovanju Sikoška bi morala biti odpravljena leto po njegovem imenovanju

Ministrstvo za pravosodje pa je v današnjem odzivu prvič podrobneje pojasnilo razloge za Sikoškovo razrešitev. Pri tem je med drugim razkrilo domnevne nepravilnosti pri njegovem imenovanju in navedlo, da bi morala biti odločba o njegovem imenovanju po uradni dolžnosti odpravljena eno leto po njeni izdaji.

Kot je namreč zapisalo ministrstvo, so pri vpogledu v dokumentacijo ugotovili, da je bil Sikošek za notarja v letu 2006 imenovan po starem postopku, mimo tedaj že veljavnega (leta 2005 uzakonjenega) predpisanega postopka, ki je zahteval preverjanje strokovne usposobljenosti s strani strokovne komisije. Ker takšnega preverjanja ni bilo, bi morala biti po navedbah ministrstva odločba o imenovanju Sikoška "po uradni dolžnosti odpravljena z izrednim pravnim sredstvom, vendar je rok za to potekel eno leto po imenovanju, torej v letu 2007".

Ministrstvo je v odzivu tudi podrobneje pojasnilo, zakaj se je odločilo za razrešitev notarja. Kot je navedlo, se je konec leta 2017, ko je opravljalo redna polletna preverjanja notarjev v kazenski evidenci, seznanilo, da je bila Sikošku s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Kranju izrečena kazenska sankcija pogojne obsodbe z določeno osemmesečno zaporno kaznijo, ki se ne bo izvršila, če notar v roku dveh let po obsodbi ne bo storil kaznivega dejanja.

Zaradi obsodbe je ministrstvo januarja začelo postopek razrešitve notarja. Ugotovilo je namreč, da notar "ni vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata, zaradi česar več ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje notariata". Pogoj "vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata" namreč določa zakon o notariatu.

Za razrešitev ni bila kriva njegova vloga pri najemu spornega pososjila

Ministrstvo pa je zanikalo navedbe nekaterih medijev, da je do razrešitve notarja prišlo tudi zaradi njegove vloge pri najemu spornega posojila "ene od političnih strank". "Nosilni argument za razrešitev je bila pravnomočna sodba iz leta 2015 zaradi storitve kaznivega dejanja pomoči pri storitvi hujše (kvalificirane) oblike kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po prvem in drugem odstavku 244. člena kazenskega zakonika," so zapisali.

Na ministrstvu so potrdili, da je Sikošek zoper odločbo ministrstva o razrešitvi, ki je postala dokončna 7. avgusta, sprožil upravni spor, a je bil ta zavrnjen kot preuranjen, ker odločbe takrat še nista prevzela njegova pooblaščenca. Sikošek sicer že napoveduje nov upravni spor.

Potrdili so tudi navedbe predsednice Notarske zbornice Slovenije Sonje Kralj na novinarski konferenci, da je od ministrstva 3. avgusta prejela predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper Sikoška, ker naj bi ta v omenjenem upravnem postopku predložil izpisek iz kazenske evidence, ki naj bi ga pridobil nepravilno.

Na ministrstvu so tudi pojasnili, da je Sikošek omenjeni izpisek pridobil z zlorabo pooblastila in pravice dostopa do kazenske evidence, ki mu ga kot notarju daje zakon o gospodarskih družbah za stranke. Omenjeni dostop namreč ne bi smel uporabljati zase, poleg tega je namenjen popolnoma za druge zadeve, so opozorili. Zato so pristojnemu tožilstvu že naznanili tudi sum storitve uradno kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Podali so tudi predlog za uvedbo postopka o prekršku Informacijskemu pooblaščencu RS.