'Na ministrstvu smo zadovoljni'

Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo za presojo ustavnosti Zakona o državnem tožilstvu. Vložila jo je vlada, ki je ustavne sodnike zaprosila za 'interpretacijsko odločbo' o ustavnosti dela Zakona o državnem tožilstvu, ki ureja postopek razrešitve generalnega državnega tožilca.

''Ustavno sodišče v postopku presoje ustavnosti zakona ni pristojno dajati svetovalnih mnenj, s katerimi bi ustvarjalo razlago predpisa, preden je izčrpana pravna pot pred organi, ki morajo predpis uporabiti v posamičnem postopku,'' je zapisano v sklepu. Naloga Ustavnega sodišča je namreč, da izloči protiustaven zakon, če lahko njihove določbe razlagamo na več načinov.

Sledi razlaga v državnem zboru?

Znano je, da je vlada zahtevala oceno ustavnosti, ker je menila, da sporne določbe niso v skladu z nekaterimi določbami ustave, so v odzivu zapisali na pravosodnem ministrstvu. ''Kljub temu da Ustavno sodišče iz pravnega reda ni izločilo protiustavne določbe, niti protiustavnih razlag Zakona o državnem tožilstvu, smo na ministrstvu za pravosodje zadovoljni. Odločitev namreč pritrjuje oceni ministrstva in vlade, da so možne štiri različne razlage drugega in tretjega odstavka 41. člena Zakona o državnem tožilstvu.''

Iz odločbe Ustavnega sodišča ni razvidno, katera od omenjenih razlag je edina pravilna. ''Ker pa je pravilna razlaga lahko samo ena, vlada pa s pomočjo ustaljenih metod razlage pravnih norm ni mogla ugotoviti, katera je, bo ministrstvo za pravosodje po podrobnejši proučitvi sklepa Ustavnega sodišča v povezavi z nekaterimi drugimi odločitvami Ustavnega sodišča proučilo možnost in smiselnost, da vladi predlaga sprožitev postopka za avtentično razlago določbe Zakona o državnem tožilstvu državnemu zboru.''

V vsakem primeru pa bo ministrstvo za pravosodje v novem Zakonu o državnem tožilstvu uredilo postopek imenovanja in razrešitve generalnega državnega tožilca na način, ki ne bo več omogočal različnih razlag določbe zakona, so dodali.

Brezigarjeva zavrača vse očitke

Vlada se je za presojo ustavnosti odločila, ker naj bi generalna državna tožilka Barbara Brezigar kršila vodstvene dolžnosti, saj je od imenovanja dalje neredno in nepravočasno spremljala poslovanje tožilstev. Ministrstvo za pravosodje meni tudi, da tožilstvo neuspešno preganja gospodarsko kriminaliteto, pravosodni minister Aleš Zalar pa ji je očital slabo sodelovanje z njim.

Težave so bile tudi, ker je v primeru Baričevič neposredno komunicirala s policistom s specializiranega oddelka na tožilstvu, s čimer naj bi prekoračila pristojnosti. Brezigarjeva je vse očitke vseskozi zavračala, sklepa ustavnega sodišča, da zadevo zavrže, pa danes ni želela komentirati.