Vodstvo RTVS s tožbo od države zahteva 24 milijonov evrov

"Rad bi vam zagotovil, da RTV Slovenija ne grozita ne stečaj ne grški scenarij. Za zdaj," je na začetku novinarske konference dejal v.d. generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Andrej Grah Whatmough. S tem se je odzval na besede vodje poslanske skupine Gibanja Svoboda Boruta Sajovica, da "nekompetentno vodstvo RTVS javni zavod pelje v stečaj in grški scenarij". 

Kot je pojasnil, je v dveh letih mandata s svojo ekipo uspel z ukrepi za finančno stabilizacijo te hiše, z ugotavljanjem tehnoloških viškov so v teh dveh letih ustvarili za pet milijonov evrov letnih prihrankov pri stroških dela. "Kar še ni uspelo nobenemu vodstvu do zdaj," je poudaril. Zato so po njegovi oceni lani prvič poslovali brez izgube. Glede likvidnostnega položaja je dejal, da imajo dan po plačilu vseh plač zaposlenim, "na računu še vedno tri milijone evrov". Slednje naj bi sicer po nekaterih javnih opozorilih zavod pridobil s prodajo delnic.

Whatmough pa izpostavlja, da zavod letos ni zadolžen, zadolževanja ne načrtujejo, prihodnje leto pa je poslovanje RTVS "tudi v rokah vlade", ki bo "odgovorna, če bo temu javnemu zavodu v prihodnosti grozil stečaj oz. grški scenarij". Aktualna vlada se namreč po njegovih besedah ne odziva na številne pozive k zagotovitvi stabilnega financiranja RTVS, kot se tudi prejšnje niso.

Prav tako vlada ni realizirala stavkovnega sporazuma iz leta 2018 do RTVS in ni nadomestila dviga stroškov dela, čeprav se je k temu zavezala. "Zato smo skupaj z reprezentativnimi sindikati RTVS sprejeli odločitev, da vložimo tožbo in od ustanovitelja zahtevamo povrnitev stroškov," je dejal. Teh je po njegovi oceni za 24 milijonov evrov. Tožbo so vložili v ponedeljek.

V nedeljo zvečer je Evropski komisiji posredoval pismo, s katerim je komisijo "obvestil o aktualnem dogajanju na RTVS, predvsem v luči vse vse večjih in vse bolj grobih pritiskov izvršne in zakonodajne oblasti in to že več kot eno leto".

Vrhovno sodišče zavrnilo njegov predlog za revizijo sodb

Iz Vrhovnega sodišča so sporočili, da so zavrnili predlog v. d. generalnega direktorja RTVS za dopustitev revizije sodbe o nezakonitosti njegovega imenovanja na čelo RTVS leta 2021 in sodbe o nezakonitosti razrešitve direktorice TVS Natalije Gorščak. Z zavrnitvijo predloga Radiotelevizije Slovenija (RTVS) za dopustitev revizije se je postopek v obeh zadevah na vrhovnem sodišču končal, so za STA navedli na sodišču.

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je v zadevi, v kateri je nekdanji generalni direktor zavoda Igor Kadunc zatrjeval, da je bil Grah Whatmough januarja 2021 imenovan za generalnega direktorja RTVS nezakonito, ugodilo Kaduncu, ki se je pritožil na prvostopenjsko sodbo. Programski svet zavoda je Graha Whatmougha marca lani sicer vnovič imenoval za generalnega direktorja. Po noveli zakona o RTVS in odločitvi ustavnega sodišča o začasnem zadržanju izvajanja dela novele zakona o RTVS pa zavod zdaj vodi kot vršilec dolžnosti.

V drugi zadevi pa je nekdanja direktorica Televizije Slovenija (TVS) Gorščak zatrjevala, da jo je Grah Whatmough avgusta leta 2021 razrešil nezakonito. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ji je ugodilo, a se je vodstvo RTVS pritožilo. Vendar je tudi drugostopenjsko sodišče ugotovilo enako kot prvostopenjsko. 

Grah Whatmough se je zatem s predlogom za revizijo obrnil na vrhovno sodišče. Kot je povedal na današnji novinarski konferenci, še preden je bila znana odločitev vrhovnega sodišča, je višje delovno in socialno sodišče ugotovilo, da ob imenovanju ni izpolnjeval pogoja triletnih izkušenj z vodenjem velikih sistemov. A tega pogoja statut ne predvideva, je poudaril.

'Razrešitev programskih svetnikov RTVS bo potekala v okviru pravne države'

Prav obe sodbi višjega delovnega in socialnega sodišča sta razlog, da bo mandatno-volilna komisija DZ junija obravnavala predloge za razrešitev devetih članov programskega sveta zavoda. Iz obrazložitve predlogov izhaja očitek, da so glasovali za nezakonit sklep o imenovanju Graha Whatmougha januarja 2021 in nato za njegovo vnovično imenovanje marca 2022. Nanje leti tudi očitek opustitve dolžnosti za odpravo nezakonitosti pri razrešitvi direktorice Televizije Slovenija Natalije Gorščak, saj niso glasovali ali predlagali nobenega ukrepa za odpravo nezakonitosti.

Grah Whatmough pa je na današnji novinarski konferenci dejal, da se ob tem zastavlja vprašanje, ali lahko programski svet mimo statuta, ki določa pogoje za generalnega direktorja, te pogoje oži ali širi. Če da, potem lahko programski svet te pogoje tudi presoja, in programski svet mu je nasprotno od drugostopenjskega sodišča priznal vodstvene izkušnje, je dejal.

Postopki za razrešitev devetih programskih svetnikov RTVS bodo potekali v okviru pravne države, je ob prihodu na zasedanje ministrov za kulturo EU zagotovila ministrica Asta Vrečko. Pojasnila je, da so se za ukrepanje odločili zaradi dveh pravnomočnih sodb v zvezi z RTVS in očitkov zaposlenih glede odnosov.

"Sama osebno in koalicija verjamemo in stojimo za pravno državo in vsemi postopki, ki jih ta dopušča," je Vrečkova odgovorila na kritike opozicije in predsednika programskega sveta RTVS Petra Gregorčiča, da bi bila razrešitev devetih programskih svetnikov nezakonita. Ta bo po besedah ministrice potekala v skladu s postopki, ki so možni znotraj državnega zbora.

Pojasnila je, da se je koalicija za ukrepanje odločila zaradi dveh pravnomočnih sodb v zvezi z RTVS ter tudi drugih očitkov zaposlenih glede odnosov in dogajanja na javnem mediju.

Kot je še pojasnila ministrica, so se za ukrepanje odločili tudi zato, ker potrebujemo neodvisen javni medij. V odzivu na pismo v. d. generalnega direktorja RTVS predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in podpredsednici Veri Jourovi je povedala še, da je problematika RTVS "nam vsem znana, poznajo pa jo tudi širše".

Novinarji in drugi zaposleni namreč že več kot leto dni stavkajo, odnosi znotraj hiše pa so resnično zaostreni, je dejala. Ker je bila zakonodaja zastarela, je koalicija takoj sprejela nov zakon, ki umika strankarsko politiko iz vodenja in upravljanja javnega medija.

Grah Whatmough je v nedeljo v pismu predsednico in podpredsednico komisije zaprosil za srečanje, na katerem bi jima pojasnil dogajanje na RTVS. Premierju Robertu Golobu in ministrici Vrečkovi pa v njem očita politične pritiske.

Slovenija se za neodvisnost javnih medijev, uredništev in novinarjev zavzema tudi pri sprejemanju evropskega akta o svobodi medijev, ki ga danes obravnavajo ministri držav članic EU, pristojni za kulturo, je povedala Vrečkova. Dodala je, da poleg tega akt naslavlja vprašanja koncentracije medijev in oglaševanja, se pravi vseh perečih vprašanj, s katerimi se sooča Slovenija in tudi druge članice.

"Zato se nam zdi zelo pomembno in smo v teh pogovorih zelo aktivni, kajti prav je, da sprejmemo en takšen akt, ki bo vse te ukrepe naslavljal in jih tudi naslavljal v skladu s sodobnimi smernicami znotraj medijev," je povedala.

Ravno neodvisnost upravnih odborov javnih medijev je sicer po navedbah virov pri EU ena od glavnih spornih točk v pogovorih med državami članicami o predlogu akta. Med spornimi točkami pa sta še uporaba vohunske opreme za sledenje novinarjem ter pravila za velike spletne platforme glede umikanja vsebin.

Cilj je, da bi izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom sprejeli do junija, so še povedali viri.