Slovenija

Razširili seznam prodajaln

Ljubljana, 02. 12. 2005 07.47 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Odbor za gospodarstvo je podprl predlog novele zakona o trgovini, ki ga bo DZ obravnaval na decembrski seji.

Odbor je povečal seznam v nedeljo odprtih prodajaln
Odbor je povečal seznam v nedeljo odprtih prodajaln FOTO: POP TV

Po predlogu bodo lahko prodajalne z nujnimi življenjskimi izdelki z letom 2006 odprte največ deset nedelj v letu, med izjeme pa so člani odbora uvrstili še prodajalne v starih mestnih jedrih, manjše od 200 kvadratnih metrov, ter prodajalne v kampih, marinah in zdraviliščih, ki bodo lahko tako kot prodajalne na letališčih in mejnih prehodih odprte ne glede na velikost.

Kot je uvodoma povedal predsednik odbora za gospodarstvo Feri Horvat (LDS), so pred sejo prejeli več predlogov dopolnil. Povzeli so jih v skupno dopolnilo odbora, ki so ga oblikovali v sodelovanju z vsemi poslanskimi skupinami in predstavniki ministrstva za gospodarstvo. "Namen dopolnila je, da pridemo do kompromisa med vsemi težavami, ki so se pojavile, hkrati upoštevamo odločbo ustavnega sodišča in se ognemo večji gospodarski škodi," je dejal Horvat.

Izjeme razdelili na dve skupini

Prodajalne z nujnimi življenjskimi izdelki bodo po 1. januarju 2006 lahko odprte največ deset nedelj v letu. Sprva je dopolnilo predvidevalo tudi razširitev na prodajalne v prodajnih centrih, v katerih je oddelek ali prodajalna z nujnimi življenjskimi izdelki, česar pa člani odbora niso sprejeli. Tako bodo tudi teh deset nedelj v letu v trgovskih centrih odprte le prodajalne z nujnimi življenjskimi izdelki, medtem ko bodo ostale prodajalne zaprte.

Ali se zaradi novele obetajo odpuščanja?
Ali se zaradi novele obetajo odpuščanja? FOTO: POP TV


Izjeme, tiste trgovine, ki bodo lahko odprte vsako nedeljo, so člani odbora razdelili v dve skupini - skupino prodajaln z omejeno prodajno površino do 200 kvadratnih metrov in skupino prodajaln brez omejitve prodajne površine. Ob tem so dodali še nekatere nove izjeme, predvsem tiste, ki so pomembne za turizem.

V prvi skupini izjem so prodajalne na bencinskih servisih, bolnišnicah, hotelih, na železniških in avtobusnih postajah, ob tem pa so dodali še prodajalne v starih mestnih jedrih. Želeli so dodati še prodajalne v turističnih središčih, vendar so jih izvzeli, saj ta niso nikjer določena. Dogovorili so se, da do seje DZ skušajo najti definicijo za turistična središča.

V drugi skupini so prodajalne, ki bodo lahko odprte brez omejitev prodajne površine. Med te so uvrstili prodajalne na letališčih in mejnih prehodih, ki jih je kot izjeme - sicer pod omejitvijo - predvideval že predlog novele zakona, z dopolnilom pa so dodali še prodajalne v kampih, marinah in zdraviliščih.

Do dogovora po burni razpravi

Bojan Starman (SDS) je predlagal, da bi v predlogu novele zakona preprosto povečali kvadraturo. Predlagal je čim manj omejitev in dodal: "V nekaterih primerih trgovci pač prodajajo, ko lahko." Ciril Testen (NSi) je nasprotno predlagal maksimalno upoštevanje referendumske volje, tako da bi čim večjemu krogu trgovcev omogočili, da v nedeljo ne delajo. Kristijan Janc (SLS) je člane odbora pozval: "Bodimo življenjski!" Na Brezjah v ponedeljek nimaš komu prodajati, je povzel apel, ki ga je na odbor naslovilo turistično društvo Brezje.

Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je dejal, da so na ministrstvu pri pripravi zakona čakali na sporazum socialnih partnerjev, ker bi po njegovem mnenju le tako lahko oblikovali zakonsko ureditev, ki bi bila sprejemljiva za vse strani. Pojasnil je, da referendumska odločitev pripravljavcev zakona pravno formalno res ne obvezuje več, še vedno pa obstaja moralna obveza do volivk in volivcev. "Edino, kar bi lahko dosegli, bi bil dogovor med socialnimi partnerji," je poudaril Vizjak.

S tem je minister odgovoril Mateju Lahovniku (LDS), ki je dejal, da je bil referendum izveden že leta 2003, zdaj pa smo leta 2005, kar pomeni, da je imel predlagatelj dovolj časa za oblikovanje zakonske ureditve.

Minister je pojasnil, da so do zadnjega od socialnih partnerjev dobivali sporočila, da bo do dogovora prišlo. "Zato smo čakali tako dolgo. Upali smo na najboljšo rešitev, to je rešitev v krogu socialnega dialoga," je povedal Vizjak. Po odločni ustavnega sodišča mora novela zakona s 1. januarjem 2006 začeti veljati, zato ministrstvo ni imelo več časa, je povedal. "Če bodo socialni partnerji dosegli dogovor, pa smo pripravljeni takoj predlagati popravke," je dodal.

Trgovci napovedujejo vnovično ustavno presojo, če bo zakon s 1. januarjem začel veljati, pa bo po besedah nekdanjega predsednika združenja za trgovino Stanislava Brodnjaka nedvomno prišlo tudi do odpuščanj.

Kako je prišlo do omejitve kvadrature ?

Predstavnik zakonodajno pravne službe DZ je dejal, da bi moralo ministrstvo predložiti tudi obrazložitev, kako je prišlo do omejitve kvadrature na 200 kvadratnih metrov. Ta analiza bi morala biti del zakonodajnega gradiva, s čimer bi se lahko ognili vnovični ustavni presoji glede morebitnih očitkov arbitrarnega odločanja. Kot je znano, je ustavno sodišče ministrstvu naložilo, da omejitve ne more določiti arbitrarno, ampak na podlagi analize.

Direktor direktorata za notranji trg Peter Puhan je pojasnil, da so podatke pridobili od naftnih družb, del pa s strani upravnih enot, kjer so morali trgovci kvadraturo navesti ob prijavi obratovalnega časa. Pojasnil je, da so z analizo ugotovili, da je pod 200 kvadratnih metrov prodajnih površin približno 84 odstotkov vseh prodajaln, omejitev pa naj bi presegal le en bencinski servis. Zato so se odločili za tako omejitev.

Člani odbora so se večinoma strinjali, da je predlog novele nejasen, pomanjkljiv, hkrati pa najboljša možna rešitev glede na nastali položaj. Člani opozicije so predstavnikom ministrstva predvsem očitali, da so krivi za nastalo časovno stisko. "Zakon je pomanjkljiv, zdaj ga krpamo na odboru," je dejal Lahovnik. Člani odbora so socialne partnerje pozvali, naj čim prej začnejo nova pogajanja in oblikujejo dogovor, na podlagi katerega bodo oblikovali novo ureditev. Ob referendumu se ni dalo predvideti, kaj bi se zgodilo v primeru uveljavitve take referendumske volje. Položaj je nemogoč, moramo pa poskrbeti, da ne bi nastala še večja škoda, kot je. "To pa je naša odgovornost," je poudaril Horvat.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.