Potem ko je Evropsko sodišče za človekove pravice (ECHR) v Strasbourgu zavrnilo prošnje, da bi štiri tožbe proti Sloveniji zaradi sodnih zaostankov obravnaval tudi veliki senat sodišča, so razsodbe v teh primerih postale pravnomočne, je na svoji spletni strani objavilo sodišče. Gre za razsodbe v primerih Olenik, Štavbe in Zorc proti Sloveniji, ki so bile sprejete novembra lani, ter za primer Plantarič proti Sloveniji, v katerem je senat ECHR razsodbo sprejel junija lani.
V primeru Plantarič proti Sloveniji je sodni senat 29. junija lani razsodil, da je Slovenija kršila 6. člen Evropske konvencije o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki govori o pravici do poštenega sojenja v razumnem roku, ter 13. člen, ki določa pravico do učinkovitega pravnega varstva pred domačimi sodišči. Slovenija mora zato tožniku izplačati odškodnino v višini 3200 evrov in pa 300 evrov sodnih stroškov.
V primeru Zorc proti Sloveniji je sodišče zaradi kršitev 6. in 13. člena omenjene konvencije Sloveniji odredilo izplačilo 1000 evrov odškodnine in 700 evrov sodnih stroškov, v primeru Olenik proti Sloveniji pa izplačilo 210 evrov sodnih stroškov, medtem ko je zahtevo po odškodnini zavrnilo. Kot je ugotovilo, lahko namreč tožnica v Sloveniji vloži civilno tožbo proti državi in na ta način zahteva povračilo denarne škode, ki jo je utrpela zaradi pretiranih sodnih zaostankov.
V primeru Štavbe proti Sloveniji je sodišče prav tako odločilo, da je prišlo do kršitve omenjenih dveh členov konvencije, ni pa Sloveniji odredilo niti izplačila odškodnine niti sodnih stroškov. Slednjih zato, ker tožnik njihovega povračila sploh ni zahteval, pri zahtevi za odškodnino pa sodišče ni ugotovilo vzročne povezave med njo in kršitvami, ki jih je obravnavalo. Tožnik je namreč denarno odškodnino zahteval zaradi policijskega nasilja.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.