Predstavljene bodo umetnikove grafike, nastale med letoma 1921 in 1976; Jakac ves čas ohranja klasično pojmovanje črno-bele grafike in mojstrsko obvladovanje različnih grafičnih tehnik: lesorezi, litografije, jedkanice in suhe igle. V oblikovnem smislu pa gre predvsem za realizem.
Božidar Jakac je študiral na likovni akademiji v Pragi, kjer je leta 1923 končal grafično specialko pri prof. Broemseju ter še isto leto imel prvo in obenem odmevno grafično razstavo. Že v medvojnem času je prispeval k uveljavitvi grafike kot enokovredne umetniške zvrsti, leta 1943 pa se je pridružil partizanom ter kot risar in grafik postal najpomembneši kronist tega obdobja. Po vojni je bil glavni pobudnik in ustanovitelj ljubljanske Akademije za likovno umetnost, deset let kasneje pa tudi Mednarodnega grafičnega bienala. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim leta 1954 prvo mednarodno nagrado združenja lesorezcev XYLON v Zuerichu ter štirikrat Prešernovo nagrado.
