Sodišče je odločilo, da prvostopenjsko sodišče ni posvetilo dolžne pozornosti nekaterim okoliščinam, ob upoštevanju katerih bi morda prišlo do drugačnega zaključka sodbe. Gre predvsem za razhajanja slovenskega, nemškega in švicarskih izvedencev glede odtisa obuvala, ki so ga našli na kraju zločina, s Kamenikovim obuvalom. V takšni situaciji pa bi moral prvostopenjski sodni senat po zakonu o kazenskem postopku angažirati novega izvedenca.
Zmotne ugotovitve
Po preučitvi zadeve in opravljeni seji je senat prišel do prepričanja, da številne iz spisa izhajajoče okoliščine, ki v dosedanjem postopku niso bile zadovoljivo ocenjene, nakazujejo na možnost, da je bilo dejansko stanje obravnavane zadeve kljub obsežni obravnavi ugotovljeno zmotno. Državnemu tožilstvu namreč ni mogoče oporekati, da izdelava izvedeniških mnenj glede odtisov stopal obuval s prizorišča zločina ni veda, ki bi pogojevala identične rezultate različnih izvedencev. Razlike med slovenskimi in tujimi izvedenci je tako po mnenju višjega sodišča možno pripisati različnim metodam, objektivnim okoliščinam, pa tudi drugačnim načinom vrednotenja, ki ga uporabljajo tuji izvedenci. Gre za okoliščine, katerim sodišče prve stopnje ob razsodbi ni posvetilo dolžne pozornosti in bi, če bi jih upoštevalo, ob navedenih okoliščinah morda privedle tudi do drugačnega zaključka.
Sporni odtis copata
Glede spornega odtisa copata bi prvostopenjsko sodišče, po mnenju višjega sodišča, moralo v soočenje izvedencev vključiti tudi slovenskega izvedenca. Njegovo mnenje je namreč v marsičem pomembno, saj je v obdelavo dobil bolj ohranjeno obuvalo, kasneje pa so nekatere sledi postopoma zbledele. Glede nasprotujočih si mnenj glede velikosti obuvala bi moralo celjsko okrožno sodišče pokloniti vero v mnenji dveh izvedencev (slovenskega in nemškega) zoper enemu (mnenju švicarskih izvedencev). Mnenje nemškega izvedenca se poleg tega še v nekaterih drugih točkah sklada z mnenjem slovenskega, kar vendarle govori v prid obtožbe, da je sled dejansko pustil zaseženi copat. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje tako moralo dopolniti dokazni postopek, poleg tega pa bo moralo pri utemeljenosti obtožbe upoštevati tudi vse druge dokaze iz spisa, zlasti tiste, ki govore o poznavanju žrtev po obtoženem Kameniku, posedovanju istega tipa, vrste in kalibra orožja, kot je bilo morilsko orožje, posedovanje suhe tarče, pa tudi molk na telefonu obtoženca v času umora.
