Razvoj Slovenske vojske do 2040: nujno hitro odzivanje na varnostne razmere

Kot je v uvodu posveta pojasnil minister za obrambo Marjan Šarec, so glavni razlogi za prenovo lani sprejete resolucije, predvidene do leta 2035, drastično spremenjene varnostne razmere v Evropi ter nove in višje ambicije glede razvoja Slovenske vojske (SV). Po njegovih besedah je velik poudarek v predlogu resolucije na bolj ambiciozni časovnici doseganja obrambnih izdatkov, ki naj bi raven dveh odstotkov BDP-ja dosegli do leta 2030. Povečanje ravni obrambnih izdatkov pa, kot je dejal, zahteva, da z njimi ravnajo gospodarno in smotrno ter da pri modernizaciji SV in v razvoj njenih zmogljivosti vključujejo tudi domače znanje in domače gospodarstvo.

SV za svoje delovanje in opravljanje zakonsko predpisanih nalog v domovini ter za delovanje obrambnih struktur Nata in EU potrebuje kadrovsko izpopolnjene, prilagodljive, opremljene, usposobljene in vzdržljive vojaške zmogljivosti, je dejal. Ob tem je napovedal, da bodo srednjo bataljonsko bojno skupino in srednji izvidniški bataljon, ki ju vzpostavljamo za potrebe nacionalne obrambe in sta hkrati tudi del zavez do Nata, razvijali vzporedno in finančno racionalnejše.

Velik poudarek pa bo po njegovih besedah tudi na razvoju zmogljivosti SV, ki so lahko namenjene tudi podpori v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Resolucija tako predvideva nadgradnjo obstoječih helikopterskih zmogljivosti ter hitrejšo nabavo drugega transportnega letala, ki ga bodo lahko uporabili tudi za gašenje požarov, je pojasnil.

Kot so pojasnili na ministrstvu za obrambo (Mors), prvo transportno letalo tipa spartan, ki je že naročeno, v Sloveniji pričakujejo v drugi polovici leta, predvidoma jeseni. Trenutno je še v preizkušanju v Italiji.

Šarec je med drugim še napovedal, da bodo za pridobivanje kadrov v SV krepili povezanost z lokalnim okoljem, organizacijami in društvi posebnega pomena za obrambo ter drugimi podsistemi nacionalne varnosti ter da se bodo trudili pridobljeni kader ustrezno usposobiti in ga zadržati v sistemu.

Načelnik Generalštaba SV Robert Glavaš je ob tem pojasnil ambicijo glede vojaškega izobraževanja, in sicer, da bi imeli v SV pod okriljem Morsa svoje izobraževalne programe 1. in 2. bolonjske stopnje, postavili pa so tudi že nastavke za srednjo šolo. Med drugim je izpostavil, da se moramo pri zagotavljanju dolgoročne vzdržljivosti delovanja obrambnega sistema lotiti tudi vojaške strateške rezerve.

Ideje o obujanju vojaške obveznosti

Poslanec Martin Premk (Svoboda) je medtem vprašal, ali mednarodne okoliščine morda ne bi zahtevale nekega obveznega usposabljanja za obrambo, varnost in zaščito domovine, pri čemer ne gre za obvezno služenje vojaškega roka, temveč usposabljanje mladih, ki bi lahko izbirali med temeljnim vojaškim usposabljanjem, usposabljanjem v okviru civilne zaščite, gasilcev in reševalnih služb.

Stalni predstavnik pri Natu Erik Kopač je ob tem sicer omenil, da so se nekatere države, predvsem v neposredni bližini Rusije, že odločile za uvedbo vsaj delne vojaške obveznosti. Poudaril pa je, da je poleg pridobivanja novega kadra za Slovensko vojsko ključno predvsem, kako ga obdržati.

Po mnenju poslanca Miroslava Gregoriča (Svoboda) potrebujemo profesionalno vojsko, ki bi imela med 10.000 in 20.000 vojakov in še med 100.000 in 200.000 oseb rezerve. Zavzel se je za neko vrsto naborništva ali služenje vojaškega roka, da bi imeli tako poleg profesionalne vojske tudi možnost vključitve rezerve v teritorialno obrambo.

Dekan Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Iztok Prezelj, sicer član katedre za obramboslovje, pa je bil kritičen do predloga vojaškega izobraževanja, saj da je Slovenija premajhna za t. i. vojaško akademijo. Visokošolska institucija v okviru vojaškega izobraževanja bi po njegovih besedah vzpodbudila tudi ustanavljanje avtonomnih visokih šol v okviru drugih ministrstev. Pri vojaškem izobraževanju bi se bilo bolje povezati z obstoječimi institucijami, denimo katedro za obramboslovje, meni.

Povečane ambicije SV in Morsa so sicer po Prezljevih ocenah pravilen odziv na aktualne razmere. Meni pa, da se bo dokument, ki je mišljen do leta 2040, skoraj zagotovo porušil in bo treba prej sprejemati novega. Po njegovem mnenju potrebujemo večjo fleksibilnost in različne scenarije.

Prezelj je izpostavil tudi pomen zaščite kritične infrastrukture v kontekstu zračne obrambe, med katero sodijo tudi energetski viri in voda. Kot pohvalno je izpostavil področje kibernetske obrambe v resoluciji.

Udeleženci posveta so sicer izpostavili več varnostnih tveganj, ki grozijo v spreminjajočem se okolju. Kopač je tako denimo omenil tudi hibridne oblike sovražnega delovanja. Predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Jelena Juvan pa je omenila razmere na Zahodnem Balkanu, ki da se lahko hitro zaostrijo, in Kitajsko, ki krepi jedrske sile.