Razvojna ali menedžerska kapica?

"Slovenija potrebuje razvoj, in to takšen, ki vrača ljudem denar in jim omogoča drugačno življenje," je prepričan predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš. Kot enega ključnih ukrepov interventnega zakona izpostavlja uvedbo razvojne kapice, ki bi po njegovem mnenju prispevala k temu, da bi visoko usposobljeni kadri ostali v Sloveniji.

Povsem drugače na predlagane spremembe gleda predsednik sindikalne konfederacije PERGAM Jakob Počivavšek. "Ta zakon ne vsebuje nobenih ukrepov, ki bi bili razvojni. Gre za zakon, ki neposredne in gotove koristi prinaša peščici na račun vseh ostalih," je opozoril.

Po njegovih besedah so javne finance že brez dodatnih ukrepov pod pritiskom. Prepričan je, da bi zakon negativno vplival na financiranje socialnih pravic, med drugim otroških dodatkov, štipendij in starševskih nadomestil, posledice pa bi občutili tudi pokojninska in zdravstvena blagajna.

"Če bi bil ta interventni zakon potrjen, bi bili rezi zelo globoki in posledice še bistveno hujše, kot jih lahko trenutno spremljamo glede proračuna," je poudaril in pozval k zavrnitvi zakona na referendumu.

Trobiš vztraja, da zakon nikomur ničesar ne jemlje, temveč prinaša koristi. Delodajalske organizacije so zato pripravile aplikacijo, s katero lahko posamezniki preverijo, kako bi predlagane spremembe vplivale na njihove prihodke.

"Zakon da, zakon ne jemlje," je dejal. Ob očitkih, da bi ukrepi povzročili približno 650 milijonov evrov velik izpad prihodkov, je dejal, da bo moralo finančno ministrstvo zagotoviti ustrezno pokritje. Hkrati je opozoril na po njegovih besedah več kot dve milijardi evrov dodatnih izdatkov za javni sektor.

Prav na izračune delodajalskih organizacij pa se je oprl tudi Počivavšek. Kot je povedal, je aplikacija pripravljena korektno, vendar po njegovem mnenju potrjuje sindikalne pomisleke. "Iz nje jasno izhaja, da tisti, ki ima plačo do 7500 evrov, iz tega zakona ne bo prejel niti centa zaradi razbremenitve," je poudaril. Ob tem je dodal, da znižanje DDV na osnovna živila še ne zagotavlja nižjih cen, prav tako znižanje obdavčitve najemnin ne pomeni nujno nižjih najemnin.

Zato vztraja, da bi bile koristi za večino prebivalcev majhne, največ pa bi pridobila ozka skupina posameznikov z najvišjimi prihodki.

Največje razhajanje med sogovornikoma se je pokazalo pri uvedbi tako imenovane razvojne oziroma socialne kapice, ki bi omejila plačevanje socialnih prispevkov pri visokih plačah.

Počivavšek je opozoril, da bi ukrep koristil le dobremu odstotku najbolje plačanih zaposlenih v državi, predvsem menedžerjem, medtem ko bi ti glede na svoje prihodke prispevali manjši delež za socialno varnost kot drugi zaposleni.

"Zato mi temu ne rečemo socialna ali razvojna kapica, temveč menedžerska kapica," je dejal. Opozoril je tudi na po njegovem mnenju zavajajoče primerjave s tujino, saj se sistemi omejevanja prispevkov med državami precej razlikujejo.

Trobiš je nasprotno poudaril, da ima po njegovih navedbah socialno kapico uvedeno 18 držav Evropske unije. Izpostavil je primer Belgije, ki naj bi jo pred desetletjem odpravila, leta 2025 pa zaradi konkurenčnosti ponovno uvedla. "Konkurenčnost je tisto, kar Slovenija potrebuje v naslednjih letih. Če Slovenija ne bo konkurenčna, ne bomo imeli niti socialne države," je opozoril.

Prepričan je, da bi ukrep pomagal zadržati ključne kadre in preprečiti selitve vodstev podjetij v tujino. Po njegovih navedbah je v zadnjih štirih letih 17 podjetij svoje uprave preselilo na Hrvaško, zaradi česar naj bi Slovenija izgubila med šest in osem milijonov evrov prispevkov.