DZ je na izredni seji s 40 glasovi za in 19 glasovi proti sprejel predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna. V skladu s predlogom vlade se bodo letošnji proračunski prihodki zvišali za 63,9 milijarde tolarjev na 1683 milijard tolarjev, odhodki pa za 43,7 milijarde tolarjev na 1775 milijard tolarjev.
Predlogu rebalansa so nasprotovali v SD, saj so menili, da ni bilo sprejeto nobeno dopolnilo, ki bi bilo v interesu kakovostnega in hitrejšega razvoja gospodarstva. V LDS so rebalans označili za slabega. Kot je dejal Milan Cvikl to ni ne sanacijski ne razvojni rebalans, temveč delitev plena. Predlogu so nasprotovali tudi v SNS, saj menijo, da ostaja razmerje med davčnimi in nedavčnimi prihodki nespremenjeno, saj se javne finance v višini več kot 90 odstotkov napajajo iz davčnih virov.
Branko Grims (SDS) je ugotovil, da gre pri predlaganemu rebalansu le za popravljanje stanja, ki ga je vlada podedovala. Postaviti se moramo na realna tla in vsi skupaj ravnati racionalno, je ugotovi Grims ter dodal, da vlada zdaj za letalske prevoze uporablja redne linije. Grimsov strankarski kolega Rudi Veršnik je poudaril, da je proračun treba nujno sprejeti ter dodal, da je po mnenju SDS v danih razmerah proračun dober in ob tem zanikal govorice, da ni razvojno naravnan. Poslanec Jakob Presečnik (SLS) je dejal, da bo podprl rebalans ter ob tem poudaril,da so bodo posamezni resorji in vlada morali močno prizadevati, da bodo proračun, posebej na investicijskih področjih, realizirali.
Borut Sajovic (LDS) pa je menil, da je rebalans povolilno naravnan, saj je bilo treba po njegovih ugotovitvah poravnati določene zaveze. DeSUSov poslanec Vili Rezman pa je dejal, da bi bil rebalans lahko boljši, kljub temu pa je stranka proračun podprla.
Poslanci sprejeli novelo o izvrševanju proračuna
DZ je s 43 glasovi za in šestimi proti sprejel tudi novelo zakona o izvrševanju proračuna v letih 2004 in 2005. Sprejem novele zakona je neposreden pogoj za uveljavitev sprememb, ki so predvidene z rebalansom, je pojasnil finančni minister Andrej Bajuk. Poudaril je, da so ukrepi za uravnoteženje proračuna predvideni tudi letos, na novo se določa najvišja možna višina zadolžitve države, prepoveduje se finančni najem, znesek primerne porabe na prebivalca pa se zvišuje.
Bajuk je poudaril, da se glavarina nominalno povečuje za deset odstotkov na 99.175 tolarjev, realno pa za 7,6 odstotka. "To je zelo veliko v primerjavi s podatki v preteklosti, saj se glavarina vse od leta 1999 nikoli ni povišala za več kot 2,6 odstotka letno. To kaže na velik posluh in razumevanje ter podporo lokalni samoupravi, še posebej manjšim občinam," je dejal Bajuk. Poslancem je predlagal, naj predlog novele zakona sprejmejo, saj so vanj vključene rešitve, ki bodo omogočile učinkovito izvrševanje proračuna.
Z novelo zakona o izvrševanju proračuna se za neposredne uporabnike državnega in občinskih proračunov prepoveduje sklepanje pogodb o finančnem najemu, hkrati pa uvaja obveznost poročanja o sprejetih obveznostih iz naslova teh in drugih pogodb. Poslanska skupina LDS je predlagala črtanje člena, ki prepoveduje sklepanje pogodb o finančnem najemu, saj menijo, da je nesprejemljivo, da bi potem ko je bil konec 2003 sprejet zakon o izvrševanju proračuna, ki je omogočil uporabo leasinga, zdaj to prenehalo veljati.
Sprejeli zakon o prevzemu dolga ZPIZ in ZZZS
Parlament je s 44 glasovi za in šestimi proti po nujnem postopku sprejel zakon o prevzemu dolga Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Država bo z zakonom o prevzemu dolga ZPIZ in ZZZS prevzela dolg pokojninske blagajne v višini 17,1 milijarde tolarjev ter dolg zdravstvene blagajne v višini 28,6 milijarde tolarjev. Kot je pojasnil minister Bajuk, v konsolidirani bilanci države to ne bo povzročilo sprememb. "V ZPIZ do zadolženosti sploh ne bi smelo priti, saj bi proračun moral pokriti razliko med prihodki in odhodki, ko je ta nastala," je dejal. S prevzemom dolga bodo stroški servisiranja dolga manjši, kot bi znašali, če bi dolg še naprej bremenil oba sklada. Prevzem dolga bo za širšo državo pomenil razbremenitev, je zagotovil.
S prevzemom dolga obeh zavodov vlada tudi izpolnjuje obveznosti iz konvergenčnega programa, ki ga je poslala Evropski komisiji. "V izhodiščih je predvideno, da naj bi oba sklada poslovala brez primanjkljaja, akumuliranega v preteklih letih," je pojasnil Bajuk.
