Največja rast sredstev za obrambo, manj denarja le enemu ministrstvu

Vlada je izhodišča za pripravo predloga rebalansa sprejela 16. julija, ko je sporočila, da se bodo skupni odhodki z zdaj veljavnih 17,7 milijarde evrov zvišali na 18,4 milijarde evrov. Med vzroki za rast porabe je izpostavila višje obrambne izdatke in dodatna sredstva za dokončanje projektov iz načrta za okrevanje in odpornost, ki se mora končati v tem letu.

To potrjuje razrez proračunskih izdatkov za leto 2026, ki ga je v sredo zvečer objavilo finančno ministrstvo. Iz dokumenta je razvidno, da se bodo sredstva ministrstva za obrambo zvišala za 236,2 milijona evrov na nekaj več kot 1,6 milijarde evrov.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, ki je nastalo z združitvijo ministrstev za vzgojo in izobraževanje ter za visoko šolstvo, znanost in inovacije, bo z rebalansom prejelo nekaj manj kot 3,4 milijarde evrov. To je 130,4 milijona evrov več, kot je za ta resor predvideno zdaj.

Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve, ki po reorganizaciji vlade pokriva področje demografije ter večino nalog, ki so bile prej v pristojnosti ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za solidarno prihodnost, bo prejelo nekaj manj kot dve milijardi evrov oz. 64,8 milijona evrov več.

Za 10,4 milijona evrov se povečujejo tudi sredstva ministrstva za infrastrukturo in energetiko, ki je poleg nalog ministrstva za infrastrukturo prevzelo še del nalog nekdanjega ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Z rebalansom mu bo pripadlo 1,5 milijarde evrov.

Na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo, v katero so se združili ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za digitalno preobrazbo ter del ministrstva za javno upravo, bodo v skladu z rebalansom razpolagali z 909,1 milijona evrov sredstev, kar je 14,8 milijona evrov več.

Reorganiziral se je tudi gospodarski resor. Na postavki ministrstva za gospodarstvo, delo in šport, ki je prevzelo pristojnosti ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter del pristojnosti ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je v izhodiščih za pripravo rebalansa zapisanih 45,8 milijona evrov več, to je 783,8 milijona evrov.

Sredstva za ministrstvo za zdravje se povečujejo za 43,2 milijona evrov na 876,1 milijona evrov, za ministrstvo za okolje in prostor za 23,1 milijona evrov na 648,5 milijona evrov, za kmetijstvo pa za 2,5 milijona evrov na 570 milijonov evrov.

Za 13,6 milijona evrov na 295,9 milijona evrov se bodo medtem povečala sredstva ministrstva za kulturo, za 11 milijonov evrov na 178,7 milijona evrov sredstva ministrstva za zunanje in evropske zadeve ter za 2,2 milijona evrov na 115,7 milijona evrov sredstva ministrstva za pravosodje.

Predvsem zaradi dodatnih sredstev za izločanje na proračunski sklad za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost se zvišujejo tudi sredstva ministrstva za finance. Na tej postavki je po novem zapisanih 4,7 milijarde evrov, kar je 313,5 milijona evrov več.

Se pa bodo z rebalansom zmanjšala sredstva ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in lokalni razvoj, ki je poleg pristojnosti ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj od nekdanjega ministrstva za javno upravo prevzelo še področje lokalne samouprave in je medtem sedež že preselilo v Maribor. Po novem bo imelo na voljo 123,9 milijona evrov oz. 181,1 milijona evrov manj kot zdaj.

Ali vlada načrtuje kakšne spremembe tudi na prihodkovni strani proračuna, za zdaj ni znano. V skladu z veljavnim proračunom naj bi se letos v državno blagajno nateklo 15,6 milijarde evrov in če bo ostalo pri tej številki, se bo primanjkljaj z zdaj ocenjenega 2,1 milijarde evrov povečal na 2,8 milijarde evrov.

Fiskalni svet v tej fazi še ne more podati celovite ocene predloga. "Ministrstvo za finance bo predlog rebalansa objavilo konec avgusta, nato moramo mi narediti oceno," je za STA pojasnil predsednik sveta Davorin Kračun. Sedaj so znani predlogi glede povečanja proračunskih odhodkov, nič pa še ni znanega, kaj se bo zgodilo na strani prihodkov, je dodal. Fiskalni svet mora oceno upoštevanja fiskalnih pravil pripraviti najpozneje tri dni pred obravnavo predloga v DZ.

Vlada bo rebalans predvidoma obravnavala konec avgusta, mesec dni pozneje pa namerava potrditi še proračunske dokumente za prihodnji dve leti, ki predvidevajo še dodatno rast porabe. Za resor obrambe naj bi se denimo leta 2027 povečali na 1,8 milijarde evrov in leto pozneje na 2,1 milijarde evrov.

Za leto 2027 je skupni obseg porabe vseh proračunskih porabnikov določen v višini 18,4 milijarde evrov, za leto 2028 pa v višini 19,1 milijarde evrov. Pri tem vlada pričakuje tudi rast prihodkov, predvsem na račun več pobranih davkov, medtem ko naj bi se prilivi iz naslova dividend zmanjšali.

Številke, ki temeljijo na optimizmu. Vlada namreč računa, da se bo gospodarska rast skoraj podvojila, na dva odstotka letos in da bo takšna ostala tudi v prihodnjih dveh letih.

Vlada je na dopisni seji sprejela tudi sklep, s katerim je zvišala izhodiščno vrednost posodobitve opreme in sistemov letalske baze v Cerkljah ob Krki v načrtu razvojnih programov 2026-2029 s 30,5 milijona evrov na 45,5 milijona evrov. Kot so sporočili po seji, so pripravili dodatno raziskavo trga ter pridobili nove, višje cene od prvotnih.

"Razlog za povečanje izhodiščne vrednosti projekta izhaja iz dejstva, da je bila ob pripravi investicijskega programa opravljena dodatna in poglobljena raziskava trga. Pridobljene so bile nove cene za opremo, ki so višje od prvotno ocenjenih v investicijskem dokumentu," so v sporočilu za javnost po seji zapisali na ministrstvu za obrambo.

Namen projekta je opremiti letalsko bazo v Cerkljah ob Krki z vso infrastrukturo, sistemi in opremo s področja komunikacijsko-informacijskega sistema, zaščite sil, navigacijske opreme in opreme za laboratorij goriva. Kot so navedli v sporočilu, so ključnega pomena za doseganje polne operativnosti letalske baze.

Vlada je danes sprejela še dva sklepa s področja obrambe. V načrt razvojnih programov so uvrstili nabavo sistemov za elektronsko zaščito sil. Cilj investicije je nabava najnujnejših sistemov za elektronsko zaščito, katerih namen je zaščita pred vrsto sistemov, ki za delovanje uporabljajo radiofrekvenčno komunikacijo.

Kot so navedli, je investicija pomembna za razvoj zmogljivosti Slovenske vojske in obrambnih interesov Slovenije, doseganja ciljev zmogljivosti v zavezništvu ter sodelovanja z ostalimi v sistemu.

Izhodiščna vrednost projekta je več kot 2,4 milijona evrov z DDV.

Prav tako so v načrt uvrstili prenovo sistema radijskih zvez Zare. Cilj prenove sistema, ki je zastarel, je zagotoviti zanesljivo in varno komunikacijo za vse enote zaščite in reševanja, izboljšati pokritost, zanesljivost in zmogljivost sistema, posebej na kritičnih območjih.

S prenovo želijo zagotoviti tudi manj izpadov in večjo odpornost sistema v primeru naravnih nesreč ali sabotaž, hitrejši odziv, boljšo koordinacijo enot na terenu, zmogljivejši, varnejši in vzdrževan sistem za krizno komuniciranje ter sobivanje s sistemom DAB+.

Izhodiščna vrednost projekta je več kot 1,6 milijona evrov z DDV.