Minister za finance Klemen Boštjančič je na novinarski konferenci povedal, da so pripravili t. i. tehnični rebalans proračuna, saj je nemoteno, učinkovito in transparentno delovanje državnih organov možno zagotoviti le tako, da imajo ti svoj finančni načrt. Pri tem so upoštevali posodobljena makronomska izhodišča iz spomladanske gospodarske napovedi Umarja za leto 2023 in proračunsko realizacijo v prvih treh mesecih letošnjega leta.
"Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom nižji za 1,7 odstotka oz. 233 milijonov evrov, in sicer zaradi nižje ocene davčnih prihodkov, predvsem iz naslova dohodnine, ki je posledica zvišanja povprečnine po dogovoru z občinami, davka od dohodkov pravnih oseb zaradi nižjega poračuna DDPO za leto 2022 in nenazadnje zaradi padca prihodkov iz proračuna EU," je dejal in poudaril, da gre pri slednjem za spremembo dinamike prihodkov, ne pa za kakršno koli izgubo sredstev.
Načrtovani odhodki so po njegovih besedah v primerjavi s sprejetim proračunom nižji za 3,6 odstotka oz. 609 milijonov evrov, med drugim zaradi uspešnega boja z energetsko draginjo in nižjega obsega potrebnih sredstev za njeno blaženje. "Ob jesenski pripravi proračuna so bile razmere na trgu energentov bistveno bolj nepredvidljive v primerjavi s trenutnimi, zato smo sredstva za ta namen ustrezno prilagodili," je še dejal minister.
Manj dopustnega zadolževanja
Zaradi nemotenega izvrševanja proračuna so danes sprejeli tudi predlog novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024. Spremembe se med drugim nanašajo na zagotavljanje sredstev proračunskemu skladu za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost. Novela določa tudi obseg dopustnega zadolževanja države za letošnje leto – to se iz sedanjih približno petih milijard evrov znižuje na približno 4,2 milijardi evrov.
Znižali so tudi načrtovano rezervo za financiranje ukrepov, povezanih s covidom-19, zaradi spremenjene dinamike izvajanja projektov pa so znižali tudi načrtovane izdatke iz naslova kohezijske politike za obdobje 21/27.
Koliko sredstev gre ministrstvom?
Rebalans je sicer potreben zaradi nove organizacije vlade. Ta se je po osmih mesecih od nastopa mandata reorganizirala konec januarja, ko so se več ministrstvom spremenila delovna področja, pridružila pa so se jim še tri nova. Vlado tako od 24. januarja sestavlja 20 ministrstev. Z rebalansom bodo tudi novi državni organi dobili svoje finančne načrte.
Boštjančič je danes v grobem predstavil tudi približen razrez sredstev, ki jih bodo dobila ministrstva – ministrstvo za solidarno prihodnost približno 190 milijonov evrov, ministrstvo za digitalno preobrazbo okrog 115 milijonov, ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport dobrih 600 milijonov, ministrstvo za okolje, podnebje, energijo 460 milijonov, ministrstvo za visoko šolstvo 840, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pa 1.800.000 evrov.
Natančen razrez si lahko pogledate v spodnjem dokumentu!
O davčni reformi: poenostavitev postopkov in odprava anomalij
Na novinarsko vprašanje o davčni reformi je Boštjančič odgovoril, da na ministrstvu še vedno načrtujejo spremembe davčne zakonodaje, predvsem v kontekstu poenostavitve postopkov in odprave anomalij, ki so se skozi leta nabrale v tej zakonodaji.
"Kakšna bo končna verzija, do tja je še precej daleč. Tudi prej si nismo delali nobenih utvar, da je možno spremeniti tako pomembne zakone, kot so dohodnina, obdavčitve, nepremičnine oz. premoženja brez zelo širokega splošnega konsenza, tako da v tem kontekstu načrtujemo zelo veliko razgovorov s socialnimi partnerji in verjamem, da bomo prišli do rešitev, ki bodo imele široko podporo. To bomo predstavili, ko bo čas za to," je dejal.
KOMENTARJI (149)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.