Namesto zdravila knjiga. Takšen recept lahko ob naslednjem obisku pediatra dobijo najmlajši. Brez stranskih učinkov in brez zapletenih navodil. Le deset minut na dan, ki otroku pomagajo razvijati domišljijo, besedni zaklad, sposobnost razmišljanja in empatijo.
To ni le simpatična zamisel, ampak bistvo nacionalne pobude Branje na recept, ki jo je Mladinska knjiga septembra letos predstavila v sodelovanju s pediatrično stroko in NIJZ. Ideja se je rodila v uredništvu revije Cicido, kjer so prepoznali potrebo po spodbujanju bralnih navad že v najzgodnejšem otroštvu.
Z receptom po odmerek domišljije

Posebnost pobude je, da branje postavlja tudi v kontekst preventivne zdravstvene oskrbe. Pediatri namreč z otroki in njihovimi starši redno prihajajo v stik že v prvih letih življenja in prav zato lahko pomembno vplivajo na oblikovanje družinskih navad.
V šolskem letu 2026/27 bodo vsi triletniki ob sistematskem pregledu prejeli brezplačno posebno tematsko številko revije Cicido z naslovom Moja prva revija. Starši bodo zraven dobili tudi informativno gradivo s praktičnimi napotki za skupno branje. Pobuda naj bi vsako leto dosegla približno 20.000 triletnikov.
Od Butalcev do Harryja Potterja: kaj bi znani Slovenci predpisali na recept?
Ob vprašanju, katero knjigo bi sami predpisali na recept, so sodelujoči v pobudi razkrili nekaj svojih bralnih navad, spominov in knjižnih favoritov. Strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana dr. Marko Pokorn je priznal, da je v otroštvu in mladosti bral bistveno več kot danes. Branje mu pomeni predvsem sprostitev, a danes zanj pogosto težko najde čas. Njegov recept? Butalci Frana Milčinskega. "Humor, tako kot branje nasploh, dobro vpliva na počutje, ljudje pa se radi smejemo sami sebi, čeprav se mogoče tega sploh ne zavedamo," je pojasnil.
Nekoliko drugačen pogled na branje je ponudil nekdanji smučarski skakalec in olimpijec Cene Prevc. Zanj je knjiga način, kako se človek za trenutek ustavi v vsakodnevnem hitenju. V mladosti ga je zaznamoval Harry Potter: "Dovolila mi je sanjati, ustvarjati drug svet v lastni glavi in mogoče s tem pripomogla k razvoju osebe, kakršen želim biti – vedno raziskovati, iskati 'nove svetove' in obdržati del otroške norčavosti." Na recept pa bi priporočil Pot Nejca Zaplotnika. "Približa ti misel, da naš življenjski smisel ni nujno smiseln tudi vsem okoli nas. Predvsem pa nas opomni, da si moramo med dirkanjem proti cilju vzeti sekundo in pogledati okoli sebe," je poudaril in pojasnil, da knjiga spomni, da cilj ni vedno najpomembnejši del poti. "Na cilju pogosto ugotovimo, da nam je bila sama pot v veliko večje zadovoljstvo kot tisti kratek trenutek, ko dosežemo cilj."
Pisatelj, prevajalec in komik Boštjan Gorenc – Pižama je dejal, da so knjige zanj prostor, kjer se možgani lahko umaknejo pred nenehnim bombardiranjem digitalnih informacij: "Branje je zame varno mesto za možgane, kjer jih naenkrat ne obstreljuje neskončno zaslonskih informacij, ki se tepejo za njihovo pozornost."
Njegova ljubezen do besed pa se ne konča pri leposlovju, zelo rad ima namreč Slovar slovenskega knjižnega jezika, rad pa brska tudi po slovarju frazemov ter etimoloških in zgodovinskih slovarjih, v katerih vedno znova najde kaj novega, s čimer se lahko igra. Pri tem se je pošalil, da ni kot knjižna junakinja Fanika Trpin, ki je slovar prebrala od prve do zadnje strani, ker ji nihče ni povedal, da se tega ne počne. Otrokom bi predpisal Štiri črne mravljice Anje Štefan, saj po njegovem mnenju v prigodah drobnih prijateljic velikih src vsakdo najde nekaj zase, ne glede na starost.
Glasbenik Vlado Kreslin se je spomnil časov, ko je kot mladostnik knjige bral celo med poukom – pod šolsko klopjo. Med prvimi avtorji, ki so ga prevzeli, sta bila Karl May in Mark Twain. Njegovo priporočilo mladim je neposredno: "Katerakoli knjiga je boljša od računalniške igrice in ekrana. Še celo strip je boljši."
'Če algoritmi zapirajo svet, ga knjiga odpira'
Glavna urednica Mladinske knjige in direktorica Cankarjeve založbe Alenka Kepic Mohar je poudarila, da ji knjige že od otroštva odpirajo vrata v druge dežele, čase in miselne svetove. Med deli, ki so jo posebej zaznamovala, je izpostavila Dostojevskega Zločin in kazen, pa tudi knjigo Vsa čuda sveta, ki je vanjo zasidrala odločenost, da si bo veličastne mojstrovine zgodovine nekega dne ogledala na lastne oči.
"Če nas algoritmi danes zapirajo zgolj v svet, ki ga že poznamo, dobra knjiga počne ravno nasprotno: odpira nova vprašanja, nove poglede in nove svetove," je poudarila.

Najlepši del dneva? Deset minut pred spanjem
Da branje ni nujno individualna dejavnost, ampak lahko postane tudi družinski ritual, je poudaril Andrej Krajner, odgovoren za blagovno znamko in komuniciranje v NLB Skupini, ki je glavni partner pobude. Njegov bralni okus se je skozi leta precej spreminjal – od del Charlesa Bukowskega in Ayn Rand do otroške in mladinske literature, ki jo danes prebira skupaj s sinovoma. V njihovi družini sta še vedno priljubljena Pet prijateljev in Harry Potter. "Branje mi danes pomeni predvsem čas, ki ga preživim z družino. Z otrokoma še vedno vsak večer skupaj beremo in to je eden tistih trenutkov dneva, ki se jih vedno veselim," je povedal. Na njegovi nočni omarici sta trenutno dve knjigi: z enim sinom zaključuje Magične živali, z drugim pa bere Septimusa Heapa avtorice Angie Sage.
Podobno družinsko izkušnjo je opisala Lea Mihevc, igralka iz serije Nemirna kri, ki jo lahko spremljate tudi na VOYO. Ob večernem branju z otrokoma opaža, da se dečka umirita in pokažeta tudi tisto plat sebe, ki jo ob njuni energičnosti čez dan redkeje vidi. Skupaj se pogovarjajo, krepijo domišljijo in si včasih skupaj izmislijo celo svoje zgodbice. "Trenutno smo v obdobju prask, modric in obližev, ki so pri dveh tako živahnih fantih skoraj neizogibni, zato je naša najljubša knjiga Popihaj, pobožaj, nalepi obliž in brez nje se dan preprosto ne more končati," je zaključila.
Več kot pravljica za lahko noč
Zakaj je skupno branje tako pomembno? Otroku ne prinaša le novih besed in informacij. Omogoča mu, da se srečuje z drugačnimi pogledi, spoznava čustva drugih ljudi in razvija sposobnost razumevanja sveta zunaj lastnih izkušenj.
Prav to je izpostavil tudi Pižama: knjige otrokom omogočajo, da vidijo skozi oči drugih, da krepijo empatijo in da se spoznajo z manj prijetnimi platmi življenja v varnem okolju, kjer imajo takojšnjo možnost pogovora s starši.
Kepic Moharjeva pa opozarja, da kakovostno branje pomaga oblikovati razmišljujoče posameznike in bolj sočutno družbo.
Pobuda Branje na recept tako ne poskuša predpisati ene same knjige, ki bi bila primerna za vse otroke. Njen cilj je precej širši: da bi vsaka družina našla svojo zgodbo in si zanjo vzela čas.




























Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.