Referendum o tako imenovanem tehničnem zakonu o izbrisanih naj bi bil 28. marca. Takšen je predlog odbora za notranjo politiko, ki je danes brez navzočnosti opozicijskih strank sprejel dopolnila k sistemskemu zakonu o izbrisanih, o katerem naj bi državni zbor odločal v ponedeljek na izredni seji.
Parlamentarni odbor za notranjo politiko je ob obstrukciji opozicijskih SDS, NSi in SNS - za drugo obravnavo na ponedeljkovem izrednem zasedanju državnega zbora pripravil besedilo t.i. sistemskega zakona o izbrisanih.
Člani odbora so osnovno besedilo zakona, ki ga je vlada v državni zbor vložila že oktobra lani, dopolnili z nekaterimi novimi rešitvami, s katerimi se strinja tudi vlada. V zakonsko besedilo, ki ga bodo v ponedeljek obravnavali poslanke in poslanci, so namreč vgradili tudi varovalke, in sicer glede omejitve odškodnin izbrisanim, možnosti preverjanja izdanih dovoljenj za stalno prebivanje ter selektivnosti z vidika pridobitve statusa za nazaj.
Odbor je pripravil tudi predlog sprememb odloka, s katerim bo državni zbor na izredni seji na podlagi zadnjega sklepa ustavnega sodišča na novo določil datum naknadnega zakonodajnega referenduma o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih. Kot je predlagal odbor, naj bi državljanke in državljani na referendumu o tehničnem zakonu glasovali 28. marca. Sprva je bilo sicer določeno, da bo glasovanje izpeljano že 15. februarja, vendar pa je ustavno sodišče zaradi zahteve skupine poslancev za presojo ustavnosti najprej začasno zadržalo izvajanje akta o razpisu referenduma. Kot je znano, je ustavno sodišče omenjeno zahtevo zavrglo.
Opozicija protestno zapustila sejo
Drugo (amandmajsko) obravnavo t.i. sistemskega zakona, ki ga je vlada v državni zbor vložila oktobra lani, je odbor začel z obstrukcijo opozicijskih SDS in NSi. Člani odbora iz vrst teh dveh opozicijskih strank se namreč ne strinjajo z načinom vodenja seje, saj naj bi predsednik odbora Maks Lavrinc (LDS) nujno sejo odbora sklical v nasprotju s poslovniškimi določili. Zato so sejo odbora protestno zapustili.
Vodja poslanske skupine SDS France Cukjati je bil namreč na seji odbora zelo kritičen do ravnanja strank vladajoče koalicije, ko bo državni zbor na ponedeljkovem izrednem parlamentarnem zasedanju obravnaval t.i. sistemski zakon o izbrisanih, katerega druga obravnava je bila na podlagi terminskega načrta sprva predvidena na februarski redni seji. Po tem terminskem načrtu pa bi se moral ravnati tudi predsednik matičnega delovnega telesa pri sklicevanju sej odbora, zato sklic nujne seje, tako Cukjati, ni bil utemeljen. Takšno "nategovanje" poslovnika je zelo nevaren presedan, saj se s tem ruši edina hrbtenica demokratičnih postopkov, je bil še kritičen Cukjati, ki je Lavrincu pri sklicu nujne seje odbora očital "samovoljo".
Zahteva za sklic izredne seje DZ je bila s strani 23 poslancev LDS, ZLSD in DeSUS resda vložena v skladu s poslovnikom državnega zbora, vendar pa je po mnenju Cukjatija sporna obravnava zakona na izredni seji, saj je bil vložen v proceduro po rednem postopku. Izredna zasedanja državnega zbora so namreč po mnenju koalicije Slovenija namenjena izključno obravnavi tistih zakonskih predlogov, ki so bili vloženi v zakonodajni postopek za obravnavo po nujnem postopku. Zato ni primerno, da se sistemski zakon, za katerega je predviden redni postopek, obravnava v časovni stiski, torej na izredni seji v ponedeljek, saj ne bodo imeli možnosti za pripravo in kakovostno odločanje.
Pomisleke s hitenjem z obravnavo sistemskega zakona je imel tudi poslanec SLS Franci Rokavec. Osebno je prepričan, da bi bilo bolje, če bi obravnavo sistemskega zakona skušali nadgraditi z dogovorom političnih strank - torej da bi vsebino obeh zakonov o izbrisanih (tehničnega in sistemskega) prelili v ustavni zakon o dopolnitvi 13. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije ter tako celovito in dokončno rešili problematiko izbrisanih.
Lavrinc pa je na izrečene očitke pojasnil, da je "skupini poslancev, vključno z menoj, tega cirkusa dovolj". Ocenjujejo, da ima ta država precej večje probleme, kot pa je problem izbrisanih, zato so zahtevali izredno sejo DZ. Poslovnik DZ tudi dopušča, da se v nujnih primerih lahko seja delovnega telesa skliče tudi v krajšem roku, zato v nasprotju z očitki o kršitvah poslovnika Lavrinc meni, da je ravnal prav.
Odbor za notranjo politiko je po odhodu opozicijskih poslancev nadaljeval z delom in sprejemanjem dopolnil. Pred člani odbora je vsekakor zelo pomembna naloga, saj bodo t.i. sistemski zakon o izbrisanih skušali dopolniti z novimi rešitvami glede selektivnosti z vidika pridobitve statusa za nazaj, vprašanja odškodnin izbrisanim ter preverjanja že izdanih dovoljenj za stalno prebivanje, s katerimi se strinja tudi vlada. Člani odbora naj bi še danes pripravili dopolnjen predlog zakona, ki ga bo nato na ponedeljkovi izredni seji obravnaval DZ.
Odbor bo obravnaval tudi predlog sprememb odloka, s katerim naj bi državni zbor na izredni seji na podlagi zadnjega sklepa ustavnega sodišča na novo določil datum naknadnega zakonodajnega referenduma o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih.
Državni svet poziva DZ
V iskanje rešitev se je vključil tudi državni svet. Državni svetniki so včeraj oblikovali pobudo, v kateri DZ predlagajo, naj povzame njihove rešitve in vendarle sprejme ustavni zakon o dopolnitvi 13. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije ter tako celovito in dokončno reši problematiko izbrisanih. Državni svet sicer ni upravičeni predlagatelj ustavnega zakona; kakršnekoli posege v ustavo namreč lahko predlagajo le vlada, poslanci ali državni zbor. Kljub temu pa so državni svetniki prepričani, da lahko njihova pobuda pomembno prispeva k razrešitvi nastalega zapleta. S sprejetjem ustavnega zakona bi se tudi izognili nepotrebnemu referendumu o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih. Pobudo državnega sveta za rešitev vprašanja izbrisanih z ustavnim zakonom podpira notranji minister Rado Bohinc. Besedilo, ki ga je sestavil državni svet, je namreč po njegovem prepričanju blizu rešitvam, za katere si prizadeva vlada.
SLS podpira pobudo državnega sveta
SLS predlaga, naj vse parlamentarne stranke sprejmejo predlog ustavnega zakona za rešitev problematike izbrisanih, ki ga je v četrtek predlagal državni svet, in sodelujejo pri njegovi pripravi. Slovenska politika bo namreč ravnala odgovorno le, če bo to vprašanje uredila z ustavnim zakonom, je na današnji novinarski konferenci ocenil predsednik SLS Janez Podobnik.
"Državni svet je s pripravo predloga ustavnega zakona ravnal modro in pogumno," pravi Podobnik in poudarja, da morajo pri pripravi takšnega zakona sodelovati vse parlamentarne stranke. "Tekst, ki ga je pripravil državni svet, je sinteza vseh dosedanjih poskusov za rešitev problematike izbrisanih, kar je njegova prednost, predstavlja pa dobro podlago za iskanje konsenza za naprej. Sedaj bi morali pooblastiti pravne službe DZ, naj pripravijo vsebinske rešitve za pripravo ustavnega zakona," je glede nadaljnjih korakov dodal predsednik ljudske stranke.
Po mnenju SLS bi morali vsebino ustavnega zakona predstavljati trije sklopi vsebinskih rešitev. Tako bi morali za vsakega posameznika ugotavljati dejansko stanje - če je res bival v Sloveniji, v zakon bi morali zapisati, da osebe, ki so sodelovale v agresiji JLA na Slovenijo, ne morejo dobiti dovoljenja za stalno prebivanje, poleg tega pa izbrisanim prebivalcem ne bi smeli priznati nepremoženjske škode.
Janša: Bližnjice, ki so v nasprotju s poslovnikom DZ in ustavo
Predsednik SDS Janez Janša je prepričan, da vladna koalicija za reševanje vprašanja izbrisanih išče bližnjice in možnosti, ki niso v skladu s predpisanimi postopki. "Prav mogoče je, da bo vladna večina t.i. sistemski zakon o izbrisanih na izrednem zasedanju državnega zbora izglasovala, vendar pa ta zakon ne bo legitimen," je v današnji izjavi za javnost poudaril Janša in dodal, da bo imelo to posledice tudi za obstoječi pravni red. Po njegovem mnenju zadnje rešitve pomenijo kršenje poslovnika državnega zbora in ustave. Predsednik slovenskih demokratov je še povedal, da četrtkov predlog državnega sveta glede ustavnega zakona o izbrisanih za SDS ni sprejemljiv.
ZLSD: Pobuda DS poskus iskanja rešitve za izbrisane
V ZLSD menijo, da je treba pobudo državnega sveta razumeti kot poskus iskanja rešitve glede problematike izbrisanih. Vsebina pobude za sprejem ustavnega zakona je po oceni ZLSD v skladu z načelom pravne države, človekovimi pravicami in odločitvami ustavnega sodišča o izbrisanih. Za poslansko skupino ZLSD bi bila pobuda lahko sprejemljiva, vendar hkrati tudi skrajno izhodišče za nadaljevanje pogovorov, je v današnjem sporočilu za javnost zapisal vodja poslanske skupine združene liste Miran Potrč.
