Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo 33 poslancev koalicijskih LDS, ZLSD in DeSUS za presojo ustavnosti odloka o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih. Državni zbor pa je pozvalo, naj določi nov datum izvedbe referenduma. Do takrat pa še naprej velja odločitev o zadržanju izvajanja odloka.
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti akta o razpisu referenduma tehtalo dve vprašanji, s katerima se v dosedanji praksi še ni srečalo. Ustavnim sodnikom se je zastavilo vprašanje, ali je skupina poslancev sploh legitimirana za vložitev zahteve oziroma ali sploh izkazuje pravni interes za vložitev pobude za oceno ustavnosti odloka. Poleg tega je ustavne sodnike zaposlovalo vprašanje, ali predlagatelji lahko zahtevajo le presojo ustavnosti in zakonitosti samega akta, s katerim je državni zbor formalno razpisal referendum, ali pa lahko zahtevajo tudi presojo same vsebine referenduma, in sicer kot to v 16. členu določa zakon o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI). Ta v 16. členu določa, da lahko državni zbor, če meni, da je vsebina zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo, zahteva, naj o tem odloči ustavno sodišče.
Ustavno sodišče je tako ugotovilo, da zakon o ustavnem sodišču skupini poslank in poslancev ne daje pravne podlage za vložitev zahteve za oceno ustavnosti odloka, ker naj bi zaradi izvedbe referenduma nastale protiustavne posledice. Zato je zahtevo zavrglo. Takšna obrazložitev po mnenju ustavnega sodišča ne pomeni, da odloka, s katerim se razpiše zakonodajni referendum, ne bi bilo mogoče izpodbijati. Vendar se ustavno sodišče v tem primeru zato sploh ni spuščalo v vprašanja, kdo in pod kakšnimi pogoji bi lahko začel postopek oziroma vložil pobudo za začetek postopka ustavnosodne presoje.
"Posamezni poslanec ali skupina poslank in poslancev ima samo pravico predlagati državnemu zboru, naj v skladu s 16. členom ZRLI vloži zahtevo. Če je državni zbor ne vloži, ne more tega storiti skupina poslank in poslancev. Zato skupina poslank in poslancev tudi v zahtevi za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti odloka, s katerim se razpiše zakonodajni referendum, ne more uveljavljati protiustavnosti, ki bi jo lahko uveljavljal le državni zbor na podlagi 16. člena ZRLI. Drugačna razlaga bi pomenila, da bi lahko skupina poslank in poslancev preprečila razpis zakonodajnega referenduma, ki ga državni zbor mora razpisati," je ustavno sodišče zapisalo v obrazložitvi sklepa. Obveznost državnega zbora izhaja že iz ustave, zato bi zavračanje njene izpolnitve pomenilo kršitev drugega odstavka 90. člena ustave, po katerem državni zbor mora razpisati referendum, če to zahteva državni svet, trideset poslancev oziroma 40.000 volivcev, izhaja iz obrazložitve.
V skladu z 58. členom poslovnika DZ mora predsednik državnega zbora izredno sejo DZ sklicati na zahtevo najmanj 23 poslancev ali predsednika republike, in sicer najkasneje v 15 dneh po vložitvi zahteve.
Rop: Sistemski zakon naj gre naprej
Politika pa se ni dokončno opustila možnosti, da bi zadevo rešili z ustavnim zakonom in se tako izognili po vsej verjetnosti dveh referendumov.
Predsednik vlade in LDS Anton Rop je potrdil, da je danes na najvišji ravni ponovno potekal pogovor z opozicijo glede reševanja problematike izbrisanih, ki pa ni prinesel napredka. Rop je v komentarju današnje odločbe ustavnega sodišča glede izbrisanih dejal, da bo moral državni zbor določiti nov rok za razpis referenduma o tehničnem zakonu o izbrisanih. Hkrati je v naslednjih dneh še vedno mogoč dogovor o rešitvi problema preko sprejetja ustavnega zakona, ki bi moral po Ropovih besedah vsebovati rešitve iz sistemskega zakona o izbrisanih z dodatnimi rešitvami glede odškodnin in izdajanja odločb o stalnem prebivanju. Rop je še dejal, da ne bodo nadaljevali z "neskončnimi pogovori" z opozicijo in da mora biti sistemski zakon o izbrisanih v DZ obravnavan v najkrajšem času.
Po oceni premiera sicer zaenkrat v opoziciji ni pripravljenosti za dogovor o ustavnem zakonu. Glede tega sta bolj optimistična predsednika državnega zbora in ZLSD Borut Pahor ter notranji minister Rado Bohinc (ZLSD).
Bohinc je še vedno prepričan, da je problematiko izbrisanih najbolje rešiti preko ustavnega zakona in da je z opozicijo mogoče doseči dogovor.
Predsednik državnega zbora Borut Pahor je za torek zjutraj, še pred začetkom drugega dne rednega januarskega zasedanja, sklical sejo kolegija, ki bo v celoti namenjena vprašanju izbrisanih. Tako naj bi se kolegij predsednika državnega zbora na podlagi zahteve skupine 23 poslancev treh koalicijskih strank LDS, ZLSD in DeSUS dogovoril o sklicu izrednega zasedanja državnega zbora, na katerem bi opravili drugo obravnavo predloga t.i. sistemskega zakona o izbrisanih. Obravnaval pa naj bi tudi današnji sklep ustavnega sodišča, po katerem mora državni zbor določiti nov datum naknadnega zakonodajnega referenduma o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih.
Je dogovor še možen?
Prvak SDS Janez Janša je odločbo ustavnega sodišča, ki je zavrglo zahtevo 33 poslank in poslancev za presojo ustavnosti odloka o razpisu referenduma o izbrisanih, ocenil kot pričakovano, pri vložitvi zahteve pa nej bi šlo zgolj za zavlačevanje. V stranki tako pričakujejo, da bo državni zbor v čim krajšem času razpisal referendum oziroma določil rok za začetek referendumskih opravil. Sicer v SDS obžalujejo, da je vlada na lastno pest pripravila sistemski zakon o problematiki, ki bi jo moral urejati ustavni zakon, možnost za nadaljnja pogajanja pa vidijo le v primeru, če 23 poslancev umakne zahtevo po sklicu izredne seje, na kateri naj bi obravnavali vladni predlog sistemskega zakona. Na odločbo ustavnega sodišča so se odzvali tudi v SNS, kjer so odločitev sprejeli s presenečenjem, saj naj bi ustavno sodišče "še enkrat več pokazalo na absurdno situacijo, ki jo producira vladajoča koalicija na čelu z LDS in ZLSD". V SMS pa so ocenili, da današnja odločitev ustavnega sodišča kaže na to, da se bo agonija izbrisanih še nadaljevala.
Potrč: Odločitev je formalno treba spoštovati
Odločitev ustavnega sodišča (US), ki je zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti odloka o razpisu referenduma o izbrisanih, je formalno treba spoštovati, je komentiral vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč. Referendum se torej mora izvršiti, čeprav odločanje o t. i. tehničnem zakonu o izbrisanih na referendumu ne bo pomenilo pozitivnega reševanja tega vprašanja, saj je odločbe izbrisanim treba izdajati že neposredno na podlagi odločbe US. Ker bo moral državni zbor o razpisu referenduma znova odločati, je Potrč izrazil upanje, da bodo tudi opozicijske stranke pripravljene zagotoviti, da bi se referendum o tehničnem zakonu opravil hkrati z morebitnim referendumom o sistemskem zakonu. Odločitev US je komentiral tudi prvak NSi Andrej Bajuk, ki je takšno odločitev pričakoval, saj po njegovem mnenju za drugačno odločitev US ni imelo nobene pravne podlage.
US poslankam in poslancem ni dalo priložnosti, da bi nadomestili zamudo pri prepozni oddaji zahteve za presojo ustavnosti referenduma, ki jo je na US vložil državni zbor. Politično to pomeni, da bo o zakonodajnem referendumu treba odločati, najverjetneje v roku sedmih dni, je pojasnil Potrč. Ker se je US v svoji odločitvi sklicevalo na zakon o referendumu in ljudski iniciativi, bo namreč treba upoštevati rok, ki je v tem zakonu določen. Sicer pa je po Potrčevem mnenju skrajni čas, da se tudi opozicija odloči, da glede spoštovanja ustavnih odločb ne izbira glede na politična merila. "Če bo danes na ves glas vpila, da je na US končno prevladala pamet, je treba povedati, da je pamet prevladala že leta 1999, ko je US odločilo, da je izbrisanim treba popraviti krivice."
Edina resna želja, ki jo na podlagi odločbe ima, pa je določiti procedure odločanja o razpisu tega referenduma in morebitne procedure o razpisu drugih. Sicer bi to pomenilo dvakratno odločanje o zadevah, o katerih v nobeni demokratični državi ne odločajo na referendumu - o človekovih pravicah, meni Potrč. Sicer pa je po njegovem mnenju odločitev US o izdajanju odločb izrisanim jasna in nesporna, izdaja odločb zgolj na podlagi te odločbe pa bo pomenila dvoje. Za nasprotnike reševanja problematike izbrisanih bi bil to vzrok za preplah in jezo, sicer pa odkrito sporočilo, kaj je lahko posledica odločitve na referendumu. Če želimo spoštovati odločbo US, rezultati referenduma nimajo posledic. Če pa bi se o izdajanju odločb odločali na podlagi referenduma, bi to pomenilo odločanje o odločbi US, poudarja Potrč.
