Pobudo za referendum so sprožili in najprej podpisali nekdanji člani Odbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga ustanovili pred 38 leti, Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. S pomočjo dela civilne družbe, predstavnikov nekaterih nevladnih organizacij in opozicijskih strank so uspeli zbrati 44.619 podpisov volivk in volivcev.
Zahtevo z zbranimi podpisi so v DZ vložili v torek. Ob tem pa je Juri pojasnil, da želijo preprečiti izbris varovalk, ki potencialnim preiskovancem omogočajo, da predhodno zahtevajo ustavno oceno o smiselnosti in upravičenosti preiskave. Novela namreč med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred Ustavnim sodiščem, posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. A kot meni Juri, bo referendum presegel pomen same zakonodajne vsebine in bo "to referendum proti politični samovolji".
Kot izhaja iz gradiva za sejo Odbora DZ za pravosodje, ki bo popoldne obravnaval zahtevo in za četrtkovo sejo DZ predvidoma pripravil predlog odloka o razpisu referenduma, bo ta v nedeljo, 11. oktobra. Za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, pa bi z odlokom določili 1. september.
Referendumsko vprašanje bi se glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?"
Današnjo sejo kolegija je vodil podpredsednik DZ Danijel Krivec.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.