Ministrstvo zavrača navedbe pobudnikov referenduma o vodah glede overjanja podpisov

V skladu z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi lahko volivec podporo zahtevi za razpis referenduma odda na katerikoli upravni enoti ne glede na kraj stalnega prebivališča. Prav tako zakon določa, da lahko volivec odda podporo zahtevi v poslovnem času vsak delovni dan na vseh upravnih enotah in informatiziranih sprejemnih pisarnah, so navedli na ministrstvu za javno upravo.

"Upravne enote oziroma načelnice in načelnike smo pred začetkom zbiranja podpisov volivk in volivcev v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakonu o vodah prosili, da zagotovijo posebno okence za ta namen v skladu z že ustaljeno prakso iz preteklosti," so poudarili v odzivu na očitke ponudnikov referenduma.

Če bi se pokazala potreba, so, kot zagotavljajo na ministrstvu, prosili tudi, da na upravnih enotah v okviru danih možnosti zagotovijo dodatno okence za ta namen. "Predlagali smo, da v čim večji meri zagotovijo oddajo podpor volivcev tudi na krajevnih uradih, seveda v okviru razpoložljivih kadrovskih možnosti, ugotovljenih potreb strank in ob upoštevanju prioritetnega zagotavljanja nemotenega poslovanja na sedežih upravnih enot," so dodali.

V primeru skupne oddaje podpore večjih skupin volivcev pa so zaradi zagotavljanja varnosti in zaščite priporočili sistem naročanja.

"Navedba, da je oddaja podpore na upravni enoti možna le po predhodnem naročilu, torej ne drži. O tem so upravne enote stranke tudi obveščale (na primer spletna stran Upravne enote Ljubljana)," so zapisali. Spomnili so, da je oddaja podpore zahtevi možna tudi elektronsko, prek portala eUprava.

Nekateri uradi v času, ko bi morali biti odprti, ne delajo

"Pravica do referenduma je ena od temeljnih demokratičnih pravic, ki jih zagotavlja ustava," je na novinarski konferenci gibanja Za pitno vodo pred poslopjem parlamenta v Ljubljani danes spomnila Mojca Lukan z Inštituta 8. marec. "Vsakršno omejevanje te pravice s strani oblasti predstavlja zelo hudo kršitev temeljne demokratične pravice. In žal se prav to dogaja," je bila kritična.

V praksi se namreč na upravnih enotah in krajevnih uradih dogaja, da osebe, ki želijo oddati svoj podpis, odslovijo oz. jim naročijo, naj pridejo drugič. Tako lahko denimo na kranjski upravni enoti ljudje podpis overijo samo po predhodnem naročanju in samo v delovnem času, ne pa v celem poslovnem času. O tem poročajo tudi iz Tržiča. Mnogi krajevni uradi pa v času, ko so sodeč po informacijah na vladnih spletnih straneh odprti, sploh ne delajo. Primeri krajevnih uradov, ki naj bi bili odprti, pa v resnici niso, so Kanal, Dobrovo ter Bohinjska Bistrica, je opozorila Lukanova.

Ne samo, da ministrstvo za javno upravo kršitve dogovorov dopušča, ampak celo ignorira težave, ko je nanje opozorjeno, je nadaljevala Lukanova. Pobudniki referenduma so jih namreč na te težave opozarjali tako osebno na sestankih kot tudi pisno, a odgovora ni. "Ne gre za posamične primere, to se ne dogaja le na eni upravni enoti, ampak nam ljudje iz cele Slovenije sporočajo, da se to dogaja," je bila kritična Lukanova.

"Za to so odgovorni na ministrstvu za javno upravo. Oni so dolžni povsod zagotoviti možnost oddajanja podpisov in tudi dovolj kadra," je poudarila. Trenutno pa državljani nimajo enake možnosti oddaje podpisa za referendum - njihov položaj je odvisen od tega, v katerem kraju živijo.

Osebe, ki jih na upravnih enotah odslovijo, Lukanova poziva, naj Inštitutu 8. marec to sporočijo, saj se le z zbiranjem podatkov pokaže, da gre za sistemski problem. Sicer pa jim v zvezi z oddajo podpisa ne preostane drugega, kot da se na upravno enoto ali krajevni urad odpravijo še enkrat. "Upamo, da se bodo. Zbrati 40.000 podpisov v 35-dnevnem roku je že tako zelo težka naloga, še toliko težja pa je, če vse temelji na prostovoljni bazi," je spomnila.

Alenka Kreč Bricelj iz organizacije Smetumet je medtem poudarila, da je overitev podpisa na upravni enoti enostaven postopek, pri čemer posameznikom marsikje pomagajo tudi prostovoljci. Za pomoč pri zbiranju podpisov se je po vsej Sloveniji javilo več kot 500 prostovoljcev.

Dve referendumski pobudi v zvezi z istim zakonom o vodah

Z novelo zakona o vodah se bo povečal nabor objektov, ki jih bo mogoče graditi na priobalnem pasu, je ponovno zatrdil Miha Stegel iz civilne iniciative Danes. Tako novela denimo na priobalnem pasu dovoljuje gradnjo enostavnih objektov, kot so nadstreški, ute in parkirišča. Za take objekte v skladu z zakonom gradbeno dovoljenje ni potrebno, Stegel pa je prepričan, da se bodo gradili množično in slabšali poplavno varnost. Inšpekcijski nadzor zaradi velikega števila objektov ne bo učinkovit, onemogočali bodo tudi dostop do obale, je dejal.

Uroš Macerl iz Eko kroga je priznal, da s terena še naprej prihajajo vprašanja, zakaj se na upravnih enotah zbirajo podpisi za dve referendumski pobudi v zvezi z istim zakonom o vodah. Pojasnil je, da sta iniciativi Za pitno vodo in gibanje Zdrava družba ubrali različna pristopa - slednji so tako poskusili doseči združitev obeh pobud v en postopek in v zvezi s tem čakajo na odločitev sodišča.

Macerl meni, da so možnosti za tako združitev minimalne, za to tudi praktično ni pravne podlage. Zato je civilna iniciativa Za pitno vodo izkoristila zagon na terenu in se takoj lotila aktivnega zbiranja podpisov. Nenazadnje pa lahko ljudje, če niso prepričani, za katero pobudo oddajajo podpis, podpišejo obe. "Vsak podpis, oddan za vodo, je dober," je poudaril.

Zbiranje podpisov za referendum o zakonu o vodah bo potekalo do 24. maja.