Zbiranje podpisov pod referendumsko pobudo je steklo 1. septembra, 35-dnevni rok pa se bo iztekel v nedeljo. A kot so sporočili pobudniki, jim je zadostno število podpisov že uspelo zbrati. "Hvala ker smo družba sočutnih ljudi, ki ne podpira smrti bolnikov z zastrupitvijo in želimo skupaj preprečiti zlorabe, ki jih sporni zakon prinaša," je sporočil pobudniki referenduma Aleš Primc.
Zahtevajo, da vlada stiske bolnikov rešuje z okrepitvijo paliative, socialno podporo in drugimi potrebnimi ukrepi, ne pa z zastrupitvijo bolnikov. Primc je dodal, da so "vsa strokovna zdravniška združenja enotno proti temu, da zdravniki postanejo krvniki".
Zakon, ki mu nasprotujejo, bi sicer polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi. Pobudniki referenduma vidijo zakon kot krivičen in nehuman, očitajo mu tudi kršitev ustave, po kateri je človekovo življenje nedotakljivo.
Srebrna nit: Nasprotniki zakona zavajajoče strašijo pred evtanazijo
Zahtevo nasprotnikov zakona, da naj vlada stiske rešuje z okrepitvijo paliative, so komentirali v društvu Srebrna nit, kjer so poudarili, da paliativna oskrba ni ustrezna rešitev za vse paciente. Prepričani so, da se bo potrdila že izražena volja volivcev, ki so podprli zakonsko ureditev prostovoljnega končanja življenja.
"Nasprotniki zakona zavajajoče strašijo pred evtanazijo, ki je v zakonu ni, in vse, ki ga podpirajo, označujejo kot zastrupljevalce," so poudarili v društvu ter izpostavili primere, ko so na smrt bolnim osebam med zdravstveno oskrbo preprečili poskus samousmrtitve. V več primerih je prišlo tudi do neupoštevanja njihove vnaprej izražene volje proti oživljanju. "Ti primeri jasno kažejo, da živijo med nami ljudje, za katere paliativna oskrba ni ustrezna rešitev in si želijo drugačne pomoči," so zapisali pri društvu.
Na zakonodajnem referendumu bodo zato oddali glas podpore zakonu. Glede izida referenduma so optimistični in prepričani, da se bo potrdila že izražena volja volivcev, ki so zakonsko ureditev prostovoljnega končanja življenja že podprli.
Levica: Primc bi referendume ponavljati, dokler ne dobi želenega rezultata
V Levici so ob Primčevem sporočilu dejali, da smo v Sloveniji referendum o tem vprašanju že imeli. "Večina se je strinjala, da spremembo uresničimo," so poudarili ter dodali, da si želi Primc referendume ponavljati, dokler ne dobi rezultata, ki mu ustreza.
"To ni demokracija, temveč podcenjevanje volivcev, zloraba pravice do referenduma in politično izsiljevanje na račun trpečih," so dejali ter dodali, da so mu pri tem izdatno pomagale rimokatoliška cerkev in nekatere druge verske organizacije.
Izpostavili so tudi, da zakon nikogar ne sili v nič, temveč da daje možnost izbire ozko in natančno določeni skupini neozdravljivo bolnih, ob jasnih varovalkah in preverjanju. "Gre za pravico slehernega posameznika do osebnega dostojanstva in odločanja o svojem življenju."
Referendumsko odločanje v drugi polovici novembra?
Po izteku 35-dnevnega roka za zbiranje podpisov ima pobudnik referenduma sedem dni za vložitev s podpisi podprte zahteve v DZ.
Če je zahteva, podprta s podpisi volivcev, popolna, ima nato še DZ sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot trideset dni in ne več kakor leto dni. Vendar mora datum, ki bo oddaljen več kot 45 dni, DZ potrditi z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.
Glede na zakonsko določene roke bi lahko referendumsko odločanje volivcev o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja sledilo najhitreje v drugi polovici novembra.
Volivci so se sicer o tem vprašanju enkrat že izrekali, in sicer junija lani na posvetovalnem referendumu. Tedaj je ureditev te pravice podprlo 54,89 odstotka volivcev, 45,11 odstotka pa jih je glasovalo proti.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.