Primc zbral podpise za nov referendum, Golob pričakuje podporo zakonu

Zbiranje podpisov pod referendumsko pobudo je steklo 1. septembra, 35-dnevni rok pa se bo iztekel v nedeljo. A kot so sporočili pobudniki, jim je zadostno število podpisov že uspelo zbrati. "Hvala, ker smo družba sočutnih ljudi, ki ne podpira smrti bolnikov z zastrupitvijo in želimo skupaj preprečiti zlorabe, ki jih sporni zakon prinaša," je sporočil pobudnik referenduma Aleš Primc.

Zahtevajo, da vlada stiske bolnikov rešuje z okrepitvijo paliative, socialno podporo in drugimi potrebnimi ukrepi, ne pa z zastrupitvijo bolnikov. Primc je dodal, da so "vsa strokovna zdravniška združenja enotno proti temu, da zdravniki postanejo krvniki".

Zakon, ki mu nasprotujejo, bi sicer polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi. Pobudniki referenduma vidijo zakon kot krivičen in nehuman, očitajo mu tudi kršitev ustave, po kateri je človekovo življenje nedotakljivo.

Zahtevo nasprotnikov zakona, da naj vlada stiske rešuje z okrepitvijo paliative, so komentirali v društvu Srebrna nit, kjer so poudarili, da paliativna oskrba ni ustrezna rešitev za vse paciente. Prepričani so, da se bo potrdila že izražena volja volivcev, ki so podprli zakonsko ureditev prostovoljnega končanja življenja.

"Nasprotniki zakona zavajajoče strašijo pred evtanazijo, ki je v zakonu ni, in vse, ki ga podpirajo, označujejo kot zastrupljevalce," so poudarili v društvu ter izpostavili primere, ko so na smrt bolnim osebam med zdravstveno oskrbo preprečili poskus samousmrtitve. V več primerih je prišlo tudi do neupoštevanja njihove vnaprej izražene volje proti oživljanju. "Ti primeri jasno kažejo, da živijo med nami ljudje, za katere paliativna oskrba ni ustrezna rešitev in si želijo drugačne pomoči," so zapisali v društvu.

Na zakonodajnem referendumu bodo zato oddali glas podpore zakonu. Glede izida referenduma so optimistični in prepričani, da se bo potrdila že izražena volja volivcev, ki so zakonsko ureditev prostovoljnega končanja življenja že podprli.

Predsednik vlade Robert Golob je ob robu vrha Evropske politične skupnosti v Københavnu dejal, da na referendumu o prostovoljnem končanju življenja pričakuje podporo zakonu, ki ga je nedavno sprejel DZ. "Zadovoljni smo s pripravljenim zakonom in v tem duhu ga bomo zagovarjali na referendumu," je dejal.

Ob tem je še dejal, da bi lahko zakon, ki je urejal področje prostovoljnega končanja življenja, potrdili že lani, vendar so se takrat demokratično odločili za posvetovalni referendum. Volivci so se na referendumu po besedah Goloba zelo prepričljivo odločili, da želijo imeti tako zakonodajno možnost. "V tem duhu je bil pripravljen zakon," je dejal.

Meni, da z referendumom sicer ni nič narobe, vendar verjame, da "bodo ljudje na referendumu ponovno izpričali enako voljo".

Pobudniki zakonodajnega referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so zbrali zadostno število podpisov, so ignorirali večino, ki je svojo voljo o tem že izrazila na posvetovalnem referendumu, meni poslanka Svobode Tereza Novak. "Ampak to je demokracija," je dejala poslanka, ki je pozvala je tudi k vnovični podpori uvedbi te pravice.

V prvem odzivu na sporočilo o zadostnem številu podpisov za razpis referenduma je ocenila, da bo ob referendumskem odločanju podpora zakonu znova na tistih, ki so temu prikimali že na posvetovalnem referendumu ter si želijo, da se spoštuje volja ljudi tudi ob umiranju, in razumejo, kaj je avtonomija in dostojanstvo vsakega posameznika. "Pozivam vse, da pridemo in o tem še enkrat odločimo," je dejala.

Pobudnikom referenduma je ob tem očitala, da so podpise zbirali z "zelo manipulativnim pristopom, ki je temeljil na lažnivi interpretaciji zakona". Prepričana je, da so tako ravnali z namenom spodbujanja strahu pri ljudeh.

"Zakon je vse kaj drugega kot to, kar so predstavljali. Ne gre za nobeno zastrupljanje, ne gre za nobeno ubijanje, gre za sočutje, za spoštovanje in za dostojanstvo tudi do tistih, ki ob koncu svojega življenja res neznosno trpijo in prosijo tudi nas zakonodajalce, da jih država ne pusti na cedilu," je odgovorila na argumente nasprotnikov zakona. Poudarila je, da uvedba te dodatne možnosti ne pomeni jemanja pravic, pač pa jih dodaja.

Zagotovila je tudi, da so se pri pripravi zakona zelo trudili upoštevati vse pripombe in strahove, ki so bili podani ob prvi verziji predloga zakona in v času posvetovalnega referenduma, ter vanj vključili kolikor je le mogoče varovalk.

O datumu referendumskega izrekanja, za katerega pobudniki referenduma predlagajo, da bi ga izvedli skupaj s spomladanskimi državnozborskimi volitvami, pa se bodo po besedah Novak še pogovorili. Kot je dejala, pa bo referendum verjetno prej.

Pobudniki referenduma so danes predlagali tudi, da naj vladajoči namesto uzakonitve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja raje zakonsko uredijo paliativno oskrbo. Tudi ta je pomembna in jo spodbujajo, je zagotovila Novakova. Kot je dodala, pa je bilo tudi nekaj korakov na tem področju že storjenih, delajo tudi na še dodatnih ukrepih. "Sta pa to dve področji, ki sta med sabo neodvisni," je ocenila.

V SD ob zbranih podpisih za referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, podobno kot njeni koalicijski partnerici, poudarjajo, da so ljudje svoje mnenje o tej temi na referendumu enkrat že izrazili. Podpredsednica stranke in pravosodna ministrica Andreja Katič je po seji vlade ocenila, da bo verjetno rezultat enak tudi tokrat.

Ministrica je v današnji izjavi po seji vlade dejala, da ob obetajočem se referendumu skrbi zlasti posledično zadrževanje drugih zakonskih predlogov, ki bodo do uveljavitve zakona, če bo do njega prišlo, čakali na obravnavo.

Med temi je izpostavila zakon njenega resorja, in sicer novelo kazenskega zakonika, s katero ministrstvo po njenih navedbah odpravlja pridržke k istanbulski konvenciji, vsebuje pa tudi druge pomembne določbe, med drugim glede boja proti terorizmu. "Tako mi je žal, da vse skupaj traja tako dolgo," je sklenila.

V Levici so ob Primčevem sporočilu dejali, da smo v Sloveniji referendum o tem vprašanju že imeli. "Večina se je strinjala, da spremembo uresničimo," so poudarili ter dodali, da si želi Primc referendume ponavljati, dokler ne dobi rezultata, ki mu ustreza.

"To ni demokracija, temveč podcenjevanje volivcev, zloraba pravice do referenduma in politično izsiljevanje na račun trpečih," so dejali ter dodali, da so mu pri tem izdatno pomagale Rimskokatoliška cerkev in nekatere druge verske organizacije.

Izpostavili so tudi, da zakon nikogar ne sili v nič, temveč da daje možnost izbire ozko in natančno določeni skupini neozdravljivo bolnih, ob jasnih varovalkah in preverjanju. "Gre za pravico slehernega posameznika do osebnega dostojanstva in odločanja o svojem življenju."

Pogosti referendumi v Sloveniji so otroške bolezni razmeroma mlade demokracije, kar naša država je, meni prvi predsednik Slovenije Milan Kučan. Če referendum pomeni le zaviranje napredka, gre za politikantsko izkoriščanje demokratičnih postopkov, ki so pripeljali do rešitev, je dejal na pogovoru v okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje.

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o katerem želijo referendum pobudniki pod vodstvom Aleša Primca, pa po njegovih besedah nikogar v nič ne sili.

Po izteku 35-dnevnega roka za zbiranje podpisov ima pobudnik referenduma sedem dni za vložitev s podpisi podprte zahteve v DZ.

Če je zahteva, podprta s podpisi volivcev, popolna, ima nato še DZ sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot trideset dni in ne več kot leto dni. Vendar mora datum, ki bo oddaljen več kot 45 dni, DZ potrditi z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.

Glede na zakonsko določene roke bi lahko referendumsko odločanje volivcev o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja sledilo najhitreje v drugi polovici novembra.

Volivci so se sicer o tem vprašanju enkrat že izrekali, in sicer junija lani na posvetovalnem referendumu. Tedaj je ureditev te pravice podprlo 54,89 odstotka volivcev, 45,11 odstotka pa jih je glasovalo proti.