V treh dneh predčasno glasovalo 1,36 odstotka volilnih upravičencev

Na referendumu je bilo mogoče oddati glas predčasno, in sicer od torka do četrtka. V prvih dveh dneh je predčasno glasovalo 0,93 odstotka volilnih upravičencev. Tretji dan je glasovalo 7279 volivk in volivcev oz. 0,43 odstotka volilnih upravičencev.

Državna volilna komisija (DVK) je naredila primerjavo z lanskimi posvetovalnimi referendumi. Junija 2024 je v treh dneh predčasno glasovalo skupno 58.981 volivcev oz. 3,7 odstotka volilnih upravičencev. Končna volilna udeležba na posvetovalnih referendumih je bila 41,43-odstotna.

Na zakonodajnem referendumu o noveli zakona o vladi novembra 2022 je medtem predčasno glasovalo 66.341 volivcev oz. 3,91 odstotka volilnih upravičencev. Končna volilna udeležba na omenjenem referendumu leta 2022 je bila 41,83-odstotna. 

Na zakonodajnem referendumu o vodah julija 2021 pa je predčasno glasovalo 84.196 volivcev (4,96 odstotka volilnih upravičencev). Končna udeležba je bila 46,46-odstotna. 

Splošno glasovanje v nedeljo

Splošno glasovanje na referendumu pa bo potekalo v nedeljo med 7. in 19. uro na 2978 rednih voliščih po državi, 88 voliščih omnia, kjer lahko glasujejo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem v tujini in tisti, ki na dan glasovanja ne bodo v okraju svojega stalnega prebivališča. Glasovanje bo potekalo tudi v tujini na 29 voliščih na diplomatsko-konzularnih predstavništvih, nekateri pa lahko izpolnjene glasovnice pošljejo po pošti.

Zakoni bodo na referendumih zavrnjeni, če bo proti njim glasovala večina volivcev, ki so veljavno glasovali, in če bo obenem proti glasovala najmanj petina vseh volivcev. Glede na zadnje podatke o številu volivcev, teh je 1.692.455, mora tokrat proti uveljaviti vsakega izmed zakonov glasovati 338.491 volivcev.

Na dan glasovanja bo DVK že objavila delne neuradne izide z volišč po Sloveniji. Dan po referendumski nedelji bodo ugotavljali izid glasovanja po pošti iz Slovenije, teden dni pozneje pa še izid glasovanja iz tujine.

Vrečko: Ena najnižjih referendumskih kampanj SDS doslej, Tonin poziva k udeležbi

Danes se sicer zaključuje kampanja pred referendumom, v katero se je vključilo 12 organizatorjev. Predlagateljica referenduma, opozicijska SDS, ob njej pa še opozicijska NSi ter zunajparlamentarne SLS, Fokus, Glas upokojencev, Zeleni Slovenije in Nova socialdemokracija so v kampanji pozivali k oddaji glasu proti.

Koalicijska SD, zunajparlamentarna Piratska stranka in društvo Asociacija so v kampanji zakon zagovarjale, medtem ko sta vladni stranki Gibanje Svoboda in Levica, iz vrst katere je tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, v resorju katere so pripravili zakon, ob argumentih v podporo zakonu volivce pozivali k bojkotu referendumskega glasovanja.

Ministrica je ob izteku nagovarjanja volivcev ocenila, da je tokratna kampanja postregla s sovražnimi in nizkotnimi napadi na slovenske umetnice in umetnike, ki je šlo čez vse meje. "Vse to pa seveda zgolj z enim namenom, in to je, da bi prišli nazaj na oblast, da se izmerijo, koliko jih je," je dejala.

Kampanje, kot je bila tokratna, ki jo Vrečko primerja z napadi na kulturo in umetnost v časih nacistične Nemčije, si v Sloveniji ne želi več. "80 let od konca druge svetovne vojne je to resnično nedopustno," meni vodja najmanjše koalicijske stranke. Pred zaključkom kampanje je še enkrat pozvala k bojkotu referenduma.

Prvak NSi Matej Tonin je medtem zadnji dan referendumske kampanje volivce znova pozval k udeležbi, četudi vsi ne bodo glasovali enako kot NSi. Ta sicer poziva k oddaji glasu proti, padec zakona pa bi po Toninovi oceni dal tudi jasno politično sporočilo, "zaušnico vladi Roberta Goloba" in dodatno pospešil proces morebitnih predčasnih volitev.

"Prepričan sem, da so se naši predhodniki in predniki dolga leta borili za demokracijo, za to, da imamo možnost svojo voljo izraziti tudi na referendumu in prav je, da take priložnosti izkoristimo in svoje mnenje tudi povemo," je dejal.

"Naj zelo jasno povem, da tudi če nekdo glasuje drugače, kot bomo mi glasovali, nam s tem prav nič ne pomaga," je poudaril.