Referendum: sledi še štetje glasov po pošti

Na nedeljskem referendumu je namreč proti uveljavitvi zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti glasovalo 403.153 volivcev oziroma 92,52 odstotka, za njegovo uveljavitev pa se jih je izreklo 32.597 oziroma 7,48 odstotka tistih, ki so glasovali. 

Nasprotniki zakona so torej dosegli oba pogoja za njegovo zavrnitev. Zakon je namreč na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, in če obenem proti glasuje najmanj petina vseh volivcev. Volilna udeležba je bila 25,93-odstotna.

Rezultat: šola za oblast?

"Nov zakon je bil potreben izboljšav, a je bil boljši od do sedaj veljavnega," so sporočili iz društva Asociacija.

"Referendumska kampanja je vendarle podčrtala ključno: politične strani, umetniki, kulturni delavci in številni državljani smo enotni, da moramo kot država z učinkovitimi ukrepi odpraviti slabo plačilo in nizko socialno varnost vseh delavcev, ki delo opravljajo v negotovih oblikah dela in osprednjih delavcev," so še zapisali.

Pojasnili so, da so številni delavci v kulturi in umetniki zgolj eni izmed njih: "Odločevalcem smo ob napovedani reformi krovnega zakona na polju kulture predlagali, da vanj vpišejo karierno dinamiko z dejanskim vplivom na višino pokojnin kulturnih delavcev in umetnikov, česar predlog zaenkrat še ne predvideva," so dodali.

Pisatelj, pesnik in režiser Vinko Möderndorfer meni, da je izid referenduma o pokojninah umetnikov velika šola za koalicijo, ki da se med kampanjo sploh ni borila. Ocenil je, da je izid tudi žalosten trenutek. "Škoda, da se politika tako grobo vmešava v umetnost in življenje umetnikov," je Möderndorfer poudaril za STA.

Nedeljski doseg kvoruma na referendumu za zavrnitev zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti za Möderndorferja ni presenečenje. "Predlog za referendum je bil od vsega začetka pravzaprav zelo demagoško zastavljen, ampak človek še vedno upa, da mogoče del Slovencev ne bo padel na to," je dejal.

Hkrati je poudaril, da je rezultat lahko tudi velika šola za levo oblast. Kljub vsemu bi se bilo treba pošteno boriti in se bolj vključiti v kampanjo.

Referendum bo v zgodovini slovenskega parlamentarizma zelo slabo zapisan. Politična stranka je namreč nagovorila prebivalce zoper nekaj deset umetnikov. "Kaj takšnega se še ni zgodilo," je poudaril sogovornik, sicer tudi nekdanji vodja upravnega odbora Prešernovega sklada.

Poudaril je, da mnogi svobodni umetniki zelo težko živijo, neka politika pa jim ne privošči vsaj malo bolj mirne starosti. "Ne gre samo za denar, gre tudi za priznanje," je ob tem dejal.

Nekdanja članica upravnega odbora Prešernovega sklada Ignacija Fridl Jarc je ob referendumski zavrnitvi zakona o dodatkih k pokojninam umetnikov izpostavila problematičnost zakona, ki rešuje pokojninske privilegije za peščico ljudi. Po njenih besedah podporo potrebujeta tako slovenska kultura kot umetnik, ko je ta na vrhuncu svoje umetniške moči.

Nekdanja članica upravnega odbora Prešernovega sklada Ignacija Fridl Jarc je referendumski izid označila kot "napotilo in zavezo, kako razumeti kulturo v prihodnje".

Referendumsko kampanjo je sama razumela kot spraševanje o resnici nacionalne kulture in o tem, kaj bo naš narod konstituiralo v prihodnje. V tem pogledu so volivci izrazili željo po "kulturi, ki bo komunicirala s široko javnostjo in prinašala vrednote, zaradi katerih je kultura nastala", je povedala v izjavi za medije Fridl Jarčeva, sicer tudi predsednica kulturnega foruma SDS in nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za kulturo.

Po njenih besedah smo priča zelo ozkemu ideološkemu razumevanju kulture kot kulturnega boja, kar je izrazito marksistično stališče, v katerem mora biti kultura družbeno angažirana, spreminjati družbo in sama zase pridobivati določene privilegije. "Nasprotno temu pa mora biti kultura tista, ki človeka napotuje k lepoti in občutenju, da naš vsakdan ni zgolj tisto, kar živimo, ampak tudi vse tisto, kar nas presega," je povedala.

Kot je ocenila, se vsi zavedamo izredno pomembne vloge kulture skozi vso našo zgodovino in za konstituiranje našega naroda ter države, podporo pa potrebujeta slovenska kultura in umetnik na vrhuncu svoje umetniške moči. Kot je pojasnila, mora takrat zaslužiti toliko, da bo imel ugledno pokojnino tudi takrat, ko bo umetniško pot zaključil.

Rešitve za kulturno politiko so bile zapisane že v nacionalnem programu za kulturo za obdobje 2022–2029, ki ga je vlada preklicala, je dejala. Med drugim je treba po njenem mnenju pri reševanju problema upoštevati še razmerje umetne inteligence in kulturne ustvarjalnosti, pripraviti nove strategije ter izpostaviti slovensko knjigo in jezik kot temelja, ki nas konstituirata kot slovenski narod.

Izidom bodo okrajne volilne komisije danes prištele še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz Slovenije, teden dni pozneje, 19. maja, pa bodo ugotavljali še izid glasovanja po pošti iz tujine in na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Te glasovnice sicer na izid referenduma ne morejo vplivati.

Na uradne izide bo treba še počakati, saj bo Državna volilna komisija poročilo o končnem izidu glasovanja na referendumu sprejela po 22. maju.