Državni zbor je odlok v torek zvečer sprejel s 37 glasovi za, petimi proti, 30 poslank in poslancev pa je bilo vzdržanih. Odlok je bil danes objavljen v uradnem listu, v veljavo bo stopil v četrtek, roki za referendumska opravila pa naj bi začeli teči 9. januarja.
Že v okviru torkove parlamentarne razprave je Rudolf Moge napovedal, da nameravajo nasprotniki referenduma od ustavnega sodišča zahtevati presojo ustavnosti odloka, prvopodpisani pod zahtevo pa je bil Miran Potrč.
Argumentacija zahteve za presojo ustavnosti
Pobudniki zahteve menijo, da je odlok v nasprotju s prvim odstavkom 90. člena in s prvim odstavkom 63. člena ustave, sama referendumska odločitev pa ne bo imela nobenih zavezujočih pravnih posledic. Predlagajo, da ustavno sodišče do končne odločitve začasno zadrži izvajanje odloka o razpisu referenduma, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do težko popravljivih posledic. Te bi, pojasnjujejo pobudniki ustavne presoje, nastale zato, ker bi roki za referendumska opravila začeli teči še pred dokončno odločitvijo ustavnega sodišča, priprave na referendum pa bi povzročile precejšnje stroške.
Pobudniki referenduma so se za ustavno presojo odločili, ker odločitev na referendumu ne bo imela nobenega vpliva: ustavno sodišče je v obrazložitvi zadnje odločbe v zvezi z izbrisanimi notranjemu ministrstvu nesporno naložilo, da izbrisanim izda dopolnilne odločbe. Glede na dosedanjo javno razpravo o urejanju pravic izbrisanim pa so predlagatelji zahteve za oceno ustavnosti odloka prepričani, da bi referendumska kampanja pripomogla k nadaljnjemu spodbujanju neenakopravnosti in razpihovanju nestrpnosti.
