To pomeni, da bo DZ referenduma, ki naj bi bila 23. marca, razpisal ali v sredo pozno zvečer ali pa v četrtek. O tem se bo predsednik DZ Borut Pahor, kot je napovedal, še posvetoval z vodji poslanskih skupin.
Predloga vodij štirih koalicijskih poslanskih skupin (LDS, ZLSD, SLS in DeSUS), opozicijskih SNS in SMS, predstavnikov madžarske in italijanske narodne skupnosti Marie Pozsonec in Roberta Battellija ter samostojnega poslanca Franca Čebulja za uvrstitev obeh odlokov o razpisu referendumov so poslanke in poslanci podprli s 54 glasovi za in 17 proti (71 navzočih).
Kot je pred glasovanjem o širitvi dnevnega reda z referendumskima odlokoma dejal Janez Janša (SDS), niso izpolnjeni poslovniški pogoji za takšno širitev. Spomnil je, da je kvalificirana večina poslancev, kot jo določa ustava, danes vložila predlog za spremembo 124. člena ustave. Po njegovih besedah se s predlagano rešitvijo odpravljajo vse dileme, ki sicer obstajajo glede posvetovalnega referenduma. Dodal je še, da bo koalicija v primeru, če bo izglasovala avanturistični pristop k odločanju o teh strateških zadevah, nase prevzela vso odgovornost za uspeh ali neuspeh obeh projektov. Tudi Alojz Sok (NSi) je nasprotoval širitvi dnevnega reda januarske seje in opozoril, da gre za očitno kršitev poslovnika.
Vodja največje poslanske skupine LDS Tone Anderlič je ponovil stališče, da je treba do 26. marca ugotoviti nesporno voljo slovenskih državljank in državljanov glede vstopanja v zvezo Nato ter tudi glede vstopanja v EU. Državni zbor bo po njegovih besedah to voljo moral spoštovati. Po številnih razpravah in predlogih sta tako politika kot tudi stroka ugotovili, da v tej fazi ni mogoče razpisati drugačne vrste referenduma kot posvetovalnega. Miran Potrč, vodja poslanske skupine ZLSD, je poudaril, da je poslovniška komisija ne le z večino glasov, pač pa tudi na podlagi nespornih strokovnih mnenj ugotovila, da poslovnik dopušča razširitev dnevnega reda, če so za to izpolnjeni pogoji. V tem primeru so ti izpolnjeni, je prepričan Potrč. Predlog za začetek postopka za spremembo 124. člena ustave, ki so ga danes vložili poslanci SDS in NSi, pa po njegovem nikakor ne rešuje vprašanja referenduma o vstopu v Nato pred 26. marcem.
Komisija zapletene razlage poslovnika
Komisija DZ za poslovnik je s predpisano dvotretjinsko večino sprejela zapletene razlage določb poslovnika. Taki razlagi poslovnika sta odločno nasprotovala poslanca koalicije Slovenija Rudolf Petan (SDS) in Alojz Sok (NSi), ki sta tudi edina glasovala proti. Opozorila sta na mnenje zakonodajno-pravne službe iz minulega tedna, po katerem bi bila razširitev vprašljiva ob upoštevanju zgolj nasprotujočih si 184. in 186. člena poslovnika. Vendar pa imajo po trditvah zakonodajno-pravne službe nekateri zakonski roki prednost pred poslovniškimi. Zato uvrstitev obeh odlokov že na januarsko sejo ne bi bila sporna.
Zakonodajno-pravna služba je sicer v četrtek ugotovila, da bi bila širitev januarske seje z omenjenima točkama glede na nekatere poslovniške določbe lahko vprašljiva.
Poslovniška komisija naj bi tako še pred sejo razrešila dilemo glede dveh protislovnih poslovniških določb (v 184. členu poslovnik namreč določa, da se predlog poslancev o razpisu referenduma uvrsti na dnevni red prve naslednje seje državnega zbora, če je vložen 30 dni pred to sejo, v 186. členu pa piše, da predsednik državnega zbora uvrsti predlog za razpis referenduma na dnevni red prve naslednje seje državnega zbora).
V okviru rednega januarskega zasedanja bo na poslanska vprašanja prvič odgovarjal premier Anton Rop.
Sprememba ustave pred ali po podpisu mednarodne pogodbe?
Do kdaj je treba ustavne spremembe sprejeti - do podpisa pristopne pogodbe ali do ratifikacije - še vedno ni jasno. Po mnenju mednarodnopravnega strokovnjaka s Pravne fakultete v Ljubljani Mihe Pogačnika bi bilo bolje, če bi ustavne spremembe izvedli še pred podpisom pogodbe o vstopu v EU sredi aprila v Atenah.
"Tu gre za razmišljanje, da, dokler mednarodna pogodba ne velja, s funkcionalnega vidika ni protiustavnosti - ali pa mora biti ustava spremenjena že s podpisom pristopne pogodbe, ker noben podpisnik, ki je predstavnik slovenske oblasti, po slovenski ustavi ne bi smel podpisati mednarodne pogodbe s protiustavno vsebino," je dejal Pogačnik. Čeprav mednarodna pogodba še ne velja s podpisom, pa se potem postavlja vprašanje protiustavnosti podpisa takšne pogodbe in pa dejstvo "abstraktnega obstoja sicer še ne veljavne, ampak vendarle do določene faze že sklenjene mednarodne pogodbe".
Cerar: Bilo bi škandalozno, če ne bi spoštovali referendumskih izidov
Z mnenjem, da bi utegnil biti podpis pristopne pogodbe pred ustrezno spremembo ustave sporen, se ne strinja šef pravne službe državnega zbora Miro Cerar. "Strokovna skupina pri ustavni komisiji je ugotovila, da je treba dati z evropskim členom ustrezno ustavno pooblastilo najkasneje pred ratifikacijo pogodbe," je dejal Cerar.
"Čeprav posvetovalni referendum pravno ni zavezujoč, pa je politična zaveza, ki jo poudarja vladajoča koalicija, tako močna, da bi bilo škandalozno, če državni zbor referendumskih izidov ne bi spoštoval". Glede na pomen odločitve bi bilo po Cerarjevem mnenju verjetno bolj primerno, če bi referenduma lahko izvedli v neki pravno bolj zahtevni obliki, čeprav je tudi posvetovalni referendum "popolnoma korektna pravna možnost".
