V državni zbor so ob 12. uri vložili predlog skupine poslank in poslancev za začetek postopka za spremembo ustave, ki se nanaša na ureditev zakonodajnega referenduma. Predlog predvideva, da bi lahko referendum zahtevali zgolj volivci s 40.000 podpisi, in ne več poslanci oziroma državni svet. Nekatera pomembna vprašanja, kot so nujni ukrepi, zakoni fiskalne narave, človekove pravice in protiustavne posledice, bi izločili iz referendumov, za veljavnost pa bi bila potrebna udeležba najmanj 35 odstotkov volivcev.
Predlog so podprle vse parlamentarne stranke, razen Pozitivne Slovenije (PS) in Nove Slovenije (NSi). Če bi predlagatelji na svojo stran dobili še NSi, bi ti dodatni štirje glasovi zagotovili ustavno večino, ki je potrebna za spremembo ustave. NSi medtem zahteva, da bi se postopek za začetek zbiranja 40.000 podpisov volivcev lahko sprožil le, če bi v sedmih dneh po sprejetju zakona tako zahtevalo 10.000 volivcev, ki bi svoj podpis overili na upravni enoti.
Predsednik DZ Gregor Virant je sicer dejal, da vse kaže, da so tudi druge stranke naklonjene takšni rešitvi oziroma da niso proti temu, da se vstopni pogoji zaostrijo. Je pa odprto še vprašanje, koliko podpisov bi za to potrebovali in v kakšnem roku. Virant je ob tem dejal, da predlagatelji iščejo kompromis z NSi, ki je del tega projekta, medtem ko se je PS od njega distancirala.
PS predlaga, da bi ustavna sprememba začela veljati leta šele 2015. Virantu se zdi ta predlog precej nerazumen. Upa, da bodo med postopkom v PS od predloga odstopili in bodo podprli spremembo tako, kakršna je. Iz PS sicer prihajajo tudi informacije, da bi na koncu utegnili podpreti predlog, a ker PS ne želi biti del tega "partnerstva za ustavne spremembe, gremo najprej na glasove NSi", je dejal Virant.
Predsednik DZ je še povedal, da je za 3. oktober že sklical sejo ustavne komisije. Pričakuje, da bi tedaj lahko sprejeli sklep o začetku postopka spreminjanja ustave ter imenovali strokovno skupino. Tako bi lahko na oktobrski plenarni seji morda že sprejeli odločitev o začetku postopka, naslednjo sejo ustavne komisije pa bi imeli v novembru. DZ bi tako ustavne spremembe na seji sprejel najpozneje decembra.
Glede pomislekov, da je spreminjanje ustave s področja referenduma v tem trenutku namenjeno preprečitvi morebitnih referendumov o reformnih ukrepih pa je Virant poudaril, da so vsebinski razlogi za ustavne spremembe "neodvisni od tega, kar se trenutno dogaja". Priznava sicer, da bi ustavne spremembe, če bodo sprejete do konca leta, gotovo vplivale na možnost referenduma, vsaj o pokojninski reformi.
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.