Referendumska pobuda sindikatov padla v državnem zboru

Interventni zakon, ki so ga pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, ob glasovanju 11. maja pa so ga podprli tudi v SDS, v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin.

Pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma so prejšnji teden vložili sindikati ob podpori civilne družbe in s podpisi več kot 47.000 volivcev. Kot so pojasnili, v interventnem zakonu vidijo zakon za razkroj Slovenije, sprejet brez socialnega dialoga, četudi posega na temeljna področja, na katerih delujejo socialni partnerji. Glede na ocenjeni javnofinančni učinek se bojijo posegov v plače v javnem sektorju in v pokojnine ter ostalih rezov.

Predlagatelji zakona so danes na izredni seji DZ te pomisleke zavrnili in menili, da razpis referenduma ni mogoč. V skladu z ustavo referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah, je v imenu predlagateljev opozoril Janez Cigler Kralj (NSi, SLS, Fokus). In interventni zakon ureja vprašanja davkov ali obveznih dajatev v več kot polovici členov, je dodal. "Če tega sklepa ne sprejmemo, kršimo ustavo," je pozval navzoče na seji.

Da referenduma o zakonih, ki urejajo vprašanja davkov in drugih obveznih dajatev, ni mogoče razpisati, so soglašali v poslanskih skupinah SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati in Resnica.

Interventni zakon prinaša številne nujne rešitve za razvoj naše države, predvsem na področju gospodarstva in davkov, je dejal Janez Žakelj (NSi, SLS, Fokus) ter dodal, da odpravlja številne škodljive ukrepe Golobove vlade.

Podobno je Tadej Ostrc (Demokrati) opomnil, da zakon vsebuje tudi pomembne ukrepe za razvoj države, gospodarstva in konkurenčnosti Slovenije. "Govori o razbremenitvah, o večji motivaciji za delo, o privabljanju razvojnih kadrov in o tem, da država končno začne ustvarjati pogoje za razvoj, ne pa samo za nove obremenitve," je dejal.

Rado Gladek (SDS) se je vprašal, zakaj se sindikati tako odločno borijo proti zakonu, ki med drugim razbremenjuje delo, omogoča višje neto plače, spodbuja nadaljnje delo upokojencev, izboljšuje položaj normirancev in zmanjšuje obdavčitev najemnin mladih družin, samozaposlenih, kmetov ter drugih, ki s svojim delom prispevajo k razvoju Slovenije.

Katja Kokot (Resnica) pa je spomnila, da je dosedanja vlada julija 2022 sprejela zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države, s katerim se je poseglo v kar 11 zakonov ter nanj zaradi davčnih določb ni bilo mogoče razpisati referenduma. "V poslanski skupini Resnica zato menimo, da morajo enaka pravila veljati za vse," je dejala.

Po drugi strani so v poslanskih skupinah SD, Levica Vesna in Svoboda menili, da bi referendumsko odločanje o zakonu moralo biti dopustno.

"Gre za grobo zlorabo ustave," je o predlogu sklepa glede nedopustnosti referenduma o zakonu dejala Meira Hot (SD). Potrdila je, da večina določb posega na davčno področje, a kot je dodala, prepoved referenduma o davkih obstaja zato, da z referendumom ne bi mogli državi preprečiti pobiranja nujnih dajatev. Vendar se z zakonom problem izjemno slabega stanja javnih financ le še poglablja, je opozorila.

Tudi Tina Brecelj (Levica Vesna) je dejala, da se z zakonom ogroža stabilnost javnih financ. "Referendum na ta zakon je pot, da se stabilnost javnih financ utrdi. Prav zato bi morala biti možnost neposrednega odločanja še toliko bolj varovana," je menila.

Tereza Novak (Svoboda) pa je spomnila na izračune fiskalnega sveta, da se bo z uveljavitvijo interventnega zakona povečal proračunski primanjkljaj za eno milijardo evrov. "Zato težko govorimo o tem, da bi referendum ogrozil javne finance," je dejala in zanikala trditve bodoče koalicije, da bodo z uveljavitvijo zakona pridobili vsi. "Resnica je drugačna - dolgoročno bomo izgubili vsi," je opozorila.

Kot so navedli v izjavi za javnost, zakon vsebuje številne vsebine, o katerih bi "državljanke in državljani morali imeti pravico odločati neposredno, na referendumu, omnibus tehnika pa je bila zlorabljena za to, da se jim ta pravica odvzame". 

Ob tem so znova poudarili, da se sindikalne centrale ne strinjajo z odločitvijo DZ-ja o nedopustnosti referenduma, zato bodo zahtevali njegovo presojo pred Ustavnim sodiščem.

Sindikati so ob razpravi o referendumu opozorili na, po njihovem mnenju, nesprejemljiv pritisk nanje zaradi novele Zakona o delovnih razmerjih, ki ukinja obveznost delodajalcev za tehnični obračun sindikalne članarine. Menijo, da gre za enostranski poseg v delovanje sindikatov brez socialnega dialoga in posvetovanja s sindikalnimi organizacijami.

Ob tem so zavrnili navedbe, ki so se v zadnjem času pojavile v javnosti glede članstva in financiranja sindikatov, saj naj bi bile po njihovih besedah neresnične in zavajajoče ter usmerjene v diskreditacijo sindikalnega gibanja.

Sindikati opozarjajo, da predlagana novela Zakona o delovnih razmerjih, ki ukinja obveznost delodajalcev za tehnični obračun sindikalne članarine, ne bi prinesla bistvene administrativne razbremenitve delodajalcev, saj gre že zdaj večinoma za avtomatiziran postopek v okviru obračuna plač. Po njihovih besedah članarino v celoti plačujejo zaposleni iz svojih plač, delodajalci pa zagotavljajo le tehnično izvedbo nakazil.

Ob tem poudarjajo, da bi sprememba povzročila dodatne administrativne obremenitve za zaposlene in otežila včlanjevanje v sindikate. Menijo, da je dejanski namen predlagateljev oslabiti sindikate, zmanjšati njihovo finančno stabilnost in vpliv socialnega dialoga, tudi v okviru Ekonomsko-socialnega sveta.

Po njihovem mnenju novela otežuje delovanje sindikatov in je v nasprotju s priporočili Evropske komisije, Mednarodne organizacije dela in drugih institucij, ki zagovarjajo močan socialni dialog ter finančno neodvisne socialne partnerje.

Predlog zakona so označili za slabo izhodišče za sodelovanje z novo vlado in opozorili, da lahko vodi v nov konflikt med sindikati in oblastjo.