Referendumska zahteva glede prostovoljnega končanja življenja: zbiranje podpisov od 1. septembra

Aleš Primc je 25. julija v Državni zbor vložil 15.000 podpisov volivcev za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma. Menijo, da je cilj zakona zmanjšati število bolnikov na nesprejemljiv način. Za razpis referenduma bodo morali sicer zbrati 40.000 podpisov.

V skladu z zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi se podpisi volivcev ne zbirajo med 15. julijem in 31. avgustom, zato se 35-dnevni rok za začetek zbiranja določi 1. septembra. Zahtevo za razpis referenduma s potrebnimi podpisi morajo pobudniki nato v skladu z zakonom vložiti najpozneje sedmi dan po preteku roka za zbiranje podpisov. Državni zbor v sedmih dneh po vložitvi popolne zahteve razpiše referendum z odlokom.

Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. Število vseh volivcev se ugotavlja od števila volivcev, vpisanih v evidenco volilne pravice na dan glasovanja na referendumu.

Pobudniki referenduma zakon vidijo kot krivičen in nehuman. Poleg tega mu očitajo kršitev ustave, po kateri je človekovo življenje nedotakljivo. Zakon bo po njihovi oceni povzročil pritiske na bolnike in starejše, naj se odločijo za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.

Zakon, ki ga je DZ sprejel 18. julija s 50 glasovi za in 34 proti ter ga po vetu DS znova potrdil 24. julija, polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, daje pravico do prostovoljnega končanja življenja. Pogoj pa je, da zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi.

Možnosti za zdravljenje morajo biti v skladu z zakonom izčrpane. Prav tako bo pravico do prostovoljnega končanja življenja mogoče izkoristiti, če zdravljenje ne daje utemeljenega pričakovanja, da bo bolnik ozdravel ali da se mu bo stanje izboljšalo. Pravice pa ne bo mogoče uveljavljati zaradi neznosnega trpljenja, ki je odraz duševne bolezni.

Bolnik bo po zakonu začel postopek za uveljavitev pravice z napovedjo zahtevka pri zdravniku. Če bo tudi po drugem pogovoru z zdravnikom vztrajal pri svoji odločitvi, bo podal vlogo, ki jo bo zdravnik skupaj s svojim mnenjem o izpolnjevanju bolnikovih pogojev posredoval komisiji za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.

Bolnik bo izbral enega od možnih načinov za vnos učinkovine za prostovoljno končanje življenja. Vnos v telo bo izvedel samostojno, določa zakon.

Društvu Srebrna nit, ki je predlog zakona s podobno vsebino v DZ vložilo s podporo volivcev, a je predlog marca lani končal zakonodajno pot, se zdi sprejetje zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pomemben korak k priznanju človekove pravice, da lahko neznosno trpeči odloča o lastnem dostojanstvu tudi ob koncu življenja. "V času, ko nasprotniki zakona širijo neresnice in strašijo z izmišljenimi scenariji, želimo jasno poudariti, da zakon vsebuje ustrezne in pretehtane varovalke, ki onemogočajo zlorabe," so zapisali ob vnovični potrditvi zakona.

Postopki so po njihovem pojasnilu strogi in večstopenjski ter vključujejo premišljeno odločanje posameznika, ki se popolnoma zaveda svoje osebne odločitve. Zagotovljen je tudi nadzor, so poudarili.

Podobne zakone ima po njihovem opozorilu že več evropskih držav, med njimi Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Španija in Avstrija. Nobena od njih ne beleži sistemskih zlorab, ampak ravno nasprotno, saj zakoni delujejo kot človekov ščit pred trpljenjem in spoštujejo dostojanstvo življenja do njegovega konca, so opomnili. Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja po njihovem prepričanju ni zakon smrti, ampak zakon sočutja, svobode in človekovega dostojanstva.