Pahor bo poslancem in poslankam predlagal, naj ugotovijo protiustavnost posledic, ki bi nastale z referendumom, končno odločitev o tem pa naj sprejme ustavno sodišče.
V kratkem se mora sestati parlamentarni odbor za notranjo politiko, ki mora kot matično delovno telo pripraviti sklep, o katerem bodo lahko zatem odločali poslanci na zasedanju. Zato je tretja obravnava sistemskega zakona o izbrisanih do nadaljnjega zaustavljena.
Pobudo, ki ji je priloženih več kot 3000 podpisov, je Pahor poslal parlamentarni zakonodajno-pravni službi. Ta je ocenila, da je referendumsko vprašanje o izbrisanih nejasno, zato ni mogoče razpisati roka za zbiranje podpisov.
Presoja zakona
Pobudniki s prvopodpisano Sandro Letica so ob vložitvi pobude za zbiranje podpisov o referendumu menili, da bi morali volivke in volivce vprašati, ali se strinjajo z urejanjem statusa izbrisanih na način, kot ga predvideva zakon. Tako bi volivce vprašali, ali se strinjajo, da zakon omogoča vlaganje vlog za podelitev statusa stalnega prebivališča za nazaj še leto po njegovi uveljavitvi ter da dopušča uveljavljanje statusa za nazaj neselektivno - tudi osebam, ki v obdobju po osamosvojitvi Slovenije niso niti poskušale izkoristiti vseh pravnih možnosti za ureditev svojega statusa; osebam, ki se v roku niso odzvale pozivu predsedstva Republike Slovenije za prestop iz JLA oziroma sestave zveznih organov SFRJ; osebam, ki so očitno delovale v nasprotju z vrednotami, ki jih v skladu z določbami prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije varuje kazenska zakonodaja Republike Slovenije. Referendumsko vprašanje se nanaša tudi na izplačevanje odškodnin, saj naj bi zakon po mnenju pobudnikov dopuščal izplačevanje neomejeno visokih odškodnin (maksimum za izplačilo odškodnine v absolutnem znesku na osebo v zakonu namreč ni določen).
Pobudniki menijo, da je zakon neselektiven
Pobudniki menijo, da bi sprejetje zakona v predlaganem besedilu, ki mu očitajo neselektivnost, lahko imelo obsežne in dolgoročne posledice, tako na ekonomskem in socialnem področju v Sloveniji, kot na področju mednarodnih odnosov. Opozarjajo, da pravo in pravičnost zahtevata, da uveljavitev zakona zaradi nedorečenih formulacij ali drugih razlogov ne sme povzročiti novih neenakosti. Zakonodajalec bi po njihovem mnenju moral to področje urediti tako, da bodo spoštovane človekove pravice ter druga temeljna načela in vrednote, na katerih je utemeljena slovenska državnost. Tako se jim ne zdi dopustno, da bi se s sprejemanjem neustreznih in nepravičnih predpisov oziroma z očitno napačnimi odločitvami državnih institucij ter dejanji upravnih organov dejansko razvrednotilo določila Temeljne ustavne listine o suverenosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter ustavnega zakona za njeno izvedbo.
LDS nasprotuje Pahorjevi odločitvi
Poslanska skupina LDS nasprotuje današnji odločitvi Boruta Pahorja, da končno odločitev o usodi zadnje referendumske pobude o sistemskem zakonu o izbrisanih prepusti DZ in ustavnemu sodišču. Vodja poslancev LDS Tone Anderlič je v pismu Pahorju izrazil pričakovanje, da bo predsednik parlamenta v skladu s svojimi ustavnimi in zakonskimi pristojnostmi pobudo zavrnil ter tako omogočil sprejem omenjenega zakonskega predloga. Pahorja v LDS opozarjajo, da mora odločitev o zavrnitvi pobude sprejeti še danes.
Vloženi že dve pobudi
Do sedaj sta bili vloženi že dve pobudi za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o t.i. sistemskem zakonu. V obeh primerih je bila pobudnik koalicija Slovenija, državni zbor pa je obe referendumski vprašanji poslal v presojo ustavnemu sodišču. Slednje je ocenilo, da sta vprašanji v nasprotju z ustavo. Ob drugem odločanju je ustavno sodišče tudi opozorilo, da načeloma ni mogoče izključiti predhodnega zakonodajnega referenduma o vprašanjih, ki jih mora državni zbor urediti na podlagi odločbe ustavnega sodišča. Ustavno sodišče ob tem ne izključuje možnosti, da se lahko tako predhodni kot naknadni zakonodajni referendum uporabita tudi v neustavne namene (npr. z vlaganjem novih in novih pobud z namenom zavlačevanja zakonodajnega postopka za sprejem določenega zakona, ki mu pobudniki nasprotujejo). A bi po navedbah sodišča razpis referenduma v primeru, da bi ugotavljal takšne namene pobudnika, moral preprečiti že državni zbor oziroma njegov predsednik, in sicer v okviru možnosti, ki jih daje zakon o referendumu in o ljudski iniciativi. Pobudniki imajo po navedbah ustavnega sodišča v takem primeru zagotovljeno sodno varstvo.
