Po prepričanju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) v tem trenutku reforma pokojninskega sistema v Sloveniji ni potrebna, saj potekajoča reforma, začeta leta 1999, daje rezultate. Treba pa je bdeti nad sistemom in do morebitnih nujnih sprememb priti preko socialnega dialoga, je povedal predsednik ZSSS Dušan Semolič.
Med rezultati reforme je Semolič izpostavil zviševanje povprečne starosti pri upokojitvi, ki se je od leta 1992 do 2005 povečala za štiri leta na 59 let in pet mesecev. Pri moških s 56 let (v 1992) na 61 let in osem mesecev (v 2005), pri ženskah pa z 52 let na 57 let in tri mesece.
Morebitne spremembe so po Semoličevih besedah potrebne pri spodbujanju zaposlenih, da delajo dlje. Za to pa so potrebni premiki pri varnosti in zdravju pri delu, pri odpravi vzrokov za invalidsko upokojevanje, pri zagotavljanju večje delovne aktivnosti starejših delavcev, pri zmanjševanju brezposelnosti in večjem zaposlovanju mladih.
Sindikati se bodo ob morebitnem reformiranju sistema zavzeli za izenačitev višine prispevkov, ki jih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačujejo zaposleni in delodajalci. Slednjim se je prispevek leta 1996 znižal s 15,5 na 8,85 odstotka, ko je bil uveden davek na izplačane plače. Kot je dejal Semolič, ob ukinjanju tega davka ni razloga, da bi bili slovenski delodajalci še naprej privilegirani.
Ker bo pokojninska reforma močno zarezala tudi v višino pokojnin, bo vse bolj pomembno dodatno pokojninsko zavarovanje, je opomnila izvršna sekretarka ZSSS Lučka Boehm. Zdaj 57 odstotkom delavcev prispevke dodatnega zavarovanja plačujejo delodajalci, skoraj vsak drugi delavec pa v tem trenutku še ne more ne more računati na dodatno pokojnino. Vlada po njenih besedah ni storila nič, da bi spodbudila vključevanje v dodatno zavarovanje.
"Vse to bi morala vlada storiti, preden se loti reformiranja pokojninskega zavarovanja po najbolj preprostem, a najmanj sprejemljivem scenariju, ta pa je krčenje pravic. Naj opravi svoje delo pošteno in stori vse, da ne bi bilo treba slovenskim upokojencem in delavcem zmanjšati njihove pravice," je opozorila Boehmova.
Veljavni pokojninski sistem, ki so ga socialni partnerji s konsenzom dogovorili po dolgotrajnih in trdih pogajanjih, je kljub pritiskom ohranil medgeneracijsko solidarnost, je poudaril Semolič. Kot je dodala Boehmova, tudi v Evropski zvezi sindikatov, katere članica je ZSSS, poudarjajo, da mora pokojninska reforma temeljiti na pravičnosti in solidarnosti med generacijami, upoštevati socialne posledice ter krepiti sistem javnega pokojninskega zavarovanja.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.