Slovenija

Reforma osnovnega šolstva: obvezen NPZ, spremembe podaljšanega bivanja in varstva

Ljubljana, 21. 01. 2024 09.49 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Poslanci bodo na mize kmalu dobili predlog sprememb v osnovnem šolstvu, ki jih je pripravilo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Vlada v grobem načrtuje spremembe šolanja na domu, izobraževanja učencev s posebnimi potrebami, v 1. razred uvaja obvezni tuji jezik, prav tako uvaja slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih. Poleg tega prenavlja razširjeni program osnovne šole. To poenostavljeno pomeni, da spreminja koncept jutranjega varstva in podaljšanega bivanja. V 3., 6. in 9. razred pa (spet) uvaja obvezna nacionalna preverjanja znanja. Ravno zadnji dve napovedani spremembi sprožata največ pomislekov in vprašanj.

NPZ-ji: Stara stvar v novi preobleki

Tako imenovani NPZ-ji bodo po novem obvezni po vsaki triadi. Ob koncu devetega, šestega in tretjega razreda. Ali je za otroke, ki so komaj začeli dobivati številčne ocene, prezgodaj za tovrstno ocenjevanje? Mnenja so deljena, za 24UR Fokus pojasnjuje ravnateljica ljubljanske Osnovne šole Danile Kumar in predsednica Združenja ravnateljev Mojca Mihelič: "Za otroke sami testi niso stres, ker jih znajo učitelji na prijazen način pripraviti nanje, saj oni že od prvega razreda rešujejo uganke in podobno. Ampak se vprašam, kako bodo starši vzeli to, ko bodo testi obvezni. Koliko je pa tvoj pisal? Ja, moj je bil pa boljši. S tem bodo napsihirali te male uboge otroke, čeprav je to čisto nepotrebno."

NPZ-ji v 9. razredu bodo šteli tudi pri vpisu v srednjo šolo. Če zdaj torej velja, da štejejo točke pri 11 predmetih v 7. razredu, pri 13 predmetih v 8. in 11 predmetih v 9. razredu – če ima učenec vsa tri leta pri vseh predmetih zaključene petice, zbere 175 točk – bodo zdaj veljale točke in rezultati NPZ-jev. Ti so se zdaj upoštevali le, če sta imela pri vpisu učenca na spodnji meji enako število točk iz ocen, po novem pa bodo določen odstotek pri vpisu prispevale ocene, določen pa NPZ-ji. Koliko odstotkov skupnega uspeha za vpis v srednjo šolo bodo prinesle ocene in koliko NPZ-ji, še ni jasno. To bo vlada določila s podzakonskim aktom, bo pa višji delež vsekakor na strani ocen. Ocene bodo torej tudi v prihodnje štele več.

O ponovno obveznih NPZ-jih po vsaki triadi smo se pogovarjali z učenci in učenkami 7.a razreda Osnovne šole Janka Modra v Dolu pri Ljubljani. Zanimivo je slišati, kako razmišljajo o nacionalnih preizkusih znanja, kaj jih najbolj skrbi. Obiskali smo jih med poukom matematike ter tehnike in tehnologije. Jasno je, da je vsako ocenjevanje znanja stresno, poudarja pomočnica ravnatelja na OŠ Janka Modra, Miša Stržinar: "Pa vendar, čez štiri leta bodo imeli maturo, poklicno maturo, zaključni izpit, kjer se znova vrednoti in ocenjuje znanje, tako pač je v šolstvu."

Večina ravnateljic in ravnateljev, s katerimi smo govorili, obvezne NPZ-je podpira, ker dajo šolam, učiteljem in učencem povratno informacijo o njihovem delu in znanju. Ko govorimo o ponovni obvezni uvedbi NPZ-jev, govorimo o starih stvareh v prenovljeni podobi, razmišlja Marijana Kolenko, ravnateljica celjske Osnovne šole Lava: "V preteklosti marsikdo ni imel absolutno nobenega odnosa do NPZ, celo tako, da niso sodelovali vsi ... Zdaj so obvezni, pa vendar bodo omogočali, da bodo kje posvetovali kakemu otroku, naj ne piše, ker se štejejo povprečja." Zato, pravi Kolenkova, bo ključno, da bodo vse šole spoštovale obvezne preizkuse znanj. In da se bodo na podlagi rezultatov NPZ-jev poglobile v primerjavo ocen. Poenostavljeno: petica na eni osnovni šoli v znanju ni nujno enaka petici na drugi šoli: "Ocene so absolutno previsoke za normalne razmere, in če bi to poskušali uravnotežiti, bi ujeli pravi pomen NPZ-jev."

 V podaljšano bivanje in jutranje varstvo prihaja struktura  

V podaljšanem bivanju se najmlajši učenci igrajo, starejši delajo domače naloge, sodelujejo v športnih, umetniških, kulturnih projektih. Berejo, rišejo, ustvarjajo. Po novem pa bo ta nestrukturiran čas, ki ga imajo mnogi otroci že tako premalo, saj jih starši vsako popoldne vozijo z ene interesne dejavnosti na drugo, postal bolj strukturiran. S kakšnimi vsebinami? Vlada jih je razdelila v tri področja: gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, kulturna in državljanska vzgoja, ter učenje učenja. Po naših informacijah je dodala še četrto področje, ki ga v predlogu zakona ni, to je digitalno in finančno opismenjevanje.

Zadeva ni povsem nova in nepreizkušena. Zavod za šolstvo je namreč pred petimi leti odprl pilotni program, v katerega se je 144 šol prijavilo prostovoljno, preizkusile so ravno to: drugačen koncept tako imenovanega razširjenega programa, kamor poleg podaljšanega bivanja in jutranjega varstva sodijo še dopolnilni in dodatni pouk in ostale interesne dejavnosti.

Šola bo po novem morala ponuditi paleto dejavnosti, učenci pa se bodo zanje odločali prostovoljno. Šole bodo v razširjeni program vstopale postopno. A je kljub temu ponekod prisoten strah, kako bo vendarle šlo ob pomanjkanju kadra, ob tem, ko ni jasnih navodil. Vinko Logaj, dolgoletni direktor Zavoda za šolstvo, odgovarja: "Prvi koncept podaljšanega bivanja smo dobili leta 1999, poskusni petletni projekt razširjenega programa nam je potrdil, da so spremembe potrebne." Poleg tega, pravi Logaj, bo šola s temi vsebinami poskrbela za socialni korektiv. Učencem, ki si ne morejo privoščiti plačljivih popoldanskih aktivnosti, jih bo ponudila v šolskem času. Ravnateljica Kolenkova opozarja ravno nasprotno. "Neenakosti se bodo povečale," pravi.

Deja Kuhar, svetovalna delavka na OŠ Janka Modra, poudarja pomembnost proste igre, nestrukturiranega prostega časa: "Dali bi jim kar veliko strukturiranih dejavnosti, kar ni nujno slabo, če bomo znali uloviti pravo ravnovesje med strukturiranim časom in jim pustiti prosto igro." Vse je odvisno od smernic, ki so ta hip zelo ohlapne, še dodaja Kuharjeva in od tega, koliko svobode bodo imele šole. Nestrukturiran čas je za otroke in njihov razvoj ključen.

 Otroke naučiti, kako se učiti

Ena od novih vsebin v razširjenem programu je – kot rečeno – učenje učenja. Da bi torej že najmlajše otroke učili, kako se učiti. Otroci se namreč pogosto ne znajo učiti, opažajo učitelji in učiteljice. Ana Malavašič, ki na OŠ Janka Modra uči matematiko ter tehniko in tehnologijo, pravi: "Mi kot razred imamo eno uro na teden in takrat je premalo časa za vse stvari, pogovore, stvari, ki jih moramo sproti obdelati. Tako da za to (učenje učenja) zmanjka časa." Časa zmanjka tudi zaradi balasta, ki ga je v osnovnih šolah preveč, opozarja Kolenkova. Zato je morda še najpomembnejša sprememba, ki jo napovedujejo na ministrstvu, prenova učnih načrtov, zmanjšanje vsebine učnih ciljev in standardov v učnih načrtih. Da pouk ne bo le ciljno usmerjen, kot je zdaj. Da bo kultura ocenjevanja drugačna, zdravorazumska. Da bo štelo znanje in ne le številke.

  • zacetni
  • VITALHIT
  • KLET KRŠKO
  • SWY
  • WIDEX
  • PEČJAK
  • NEPREMICNINE
  • LISCA

KOMENTARJI (239)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

punkracij
21. 01. 2024 21.18
+1
En kup nepotrebnega balasta,otroke je potrebno podučiti kako se uporablja tehnika in jih ne posiljevati z nekimi jeziki,o domovinski vzgoji ne sluha ne duha in tudi vsiljevanje nekih nenormalnih spolnih praks.
kr nekdo
22. 01. 2024 08.54
+1
nekateri bi že uporabljali tehniko, če bi jo imeli. Razdelijo naj računalnike, da ne bodo prej zastareli
Oknaj 4
21. 01. 2024 20.21
+1
Pred NPZ otrok ob triadah bi na tem podobne teste prvo morali poslati učitelje ker tudi oni ne znajo enako kvalitetno otrok naučiti preverjane snovi
kr nekdo
22. 01. 2024 08.55
+2
tisti učitelji, katerih otrok bodo pod povprečjem naj bodo primerno sankcionirani. To je lahko tudi primerjanje kako kakovostno učitelji opravljajo delo.
Defragment
21. 01. 2024 20.18
+5
SVIZ pa samo čaka. Ko naložiš delovnemu konju še malo več bremena bo zarezgetal. Hahahha…nove stavke so na obzorju.
4krat
21. 01. 2024 19.55
+4
za vpise v srednje šole ne bi smelo biti nobenih omejitev, NPZ-jev itd, da bi se otroci lahko vpisali, kamor želijo. Ker nimajo vsi otroci enakih pogojev za učenje. Nekateri nimajo svoje sobe za učenje, mnogi nimajo računalnika, pri mnogih so težave s starši, ločitve, alkohol, nasilje... Pa otroci niso nič krivi!!!! Popolnoma zgrešen sistem!!!
Nebodijetreba
21. 01. 2024 20.01
+3
Drži, kar ste napisali. Drži pa tudi, da otroci nimajo enakih sposobnosti. Ambicije staršev so po navadi previsoke, kar predstavlja bojazen, da bodo neuspešni. Potem pa pridejo stresi, padec samopodobe ...
Miskic a
21. 01. 2024 20.02
+3
Eni smo meli to vse zgoraj nasteto razen fizicnega nasilja in alkohola. Eni so se to meli. Pa majo danes lepe sluzbe. Drugi majo vsak svojo sobo pa starse, ki se jim podrejajo. Pa ne znajo nic.
4krat
21. 01. 2024 20.08
-2
Nebodijetreba, se pravi, da je treba otroka, ki nima sposobnosti že v štartu omejiti?
4krat
21. 01. 2024 20.10
+1
Miksica a, po mojem mišljenju preveč posplošuješ.
JApajaDAja
21. 01. 2024 19.33
+9
kje pa je kakšna "stroka"...sami eksperimenti pa vse zavoženo....vedno večji pritisk na otroke-rezultati pa vsak dan slabši...same petice niso odraz znanja,ker je to vsako leto slabše...še pisati in brati več ne znajo...
Nebodijetreba
21. 01. 2024 19.57
+10
Brati se bodo naučili z branjem, kajne? Doma namesto TV, Tiktoka ali video igric KNJIGO V ROKE!
Sajeta5
21. 01. 2024 19.24
+2
Kdaj bo pa prenova učnih načrtov s katerimi bi zmanjšali obseg balasta v učnih načrtih?
Nebodijetreba
21. 01. 2024 19.52
+5
avgust.
21. 01. 2024 19.22
+6
Vedenje, bonton, solidarnost namesto tekmovalnosti in nekaj v smislu gospodinjstva bi bilo tudi potrebno uvesti. Predvsem pa pustiti otrokom vsaj nekaj otroštva.
Jožajoža
21. 01. 2024 19.09
-3
Janšisti so za madžarski sistem šolanja
Jožajoža
21. 01. 2024 19.06
-2
Otroci,katerih očetje prihajajo z Balkana,pa po IQ prednjačijo
kr nekdo
22. 01. 2024 08.59
+2
seveda prednjačijo. že ko se priseljio točno vedo kako iz države povlečt največ socialnih transferjov. Pri romih je ravno tako, sam njih sploh ne zanima šola, k ne bo nič več socialnih transferjev.
Miskic a
21. 01. 2024 18.53
+0
Ko uci taj nosi gucci. Tuji jezik prvi razred? Pri nas je bil v vrtcu, v mali soli. Nekaj malo osnove ne skodi. Ce pametne telefone obvladajo, ne vem zakaj se ne bi barv v nemscini ucili. Toti izpiti npz pa tudi. Naj sproti delajo. Saj ni tako zahtevno. Sinusi pa kosinusi niso tezki. Samo razumeti treba. Logaritmi naj bi tudi bili tezki, pa niso. Stvar samo malo obrnes. Ampak seveda je to za ene ze visja matematika, ker je vseeno tezje od tik toka.
JApajaDAja
21. 01. 2024 19.36
+2
odvisno on prfoksa...veliko njih ne zna razložiti enostavnih stvari.....so izjeme, ki jim preko "igre" odprejo horizonte....takih je ,žal, malo-so pa !
Miskic a
21. 01. 2024 19.59
+2
Ja delno je odvisno od profa. Nekaj pa tudi od samega sebe. Ne vem kaj imajo zdaj, mi smo imeli se alfo. Sem manjkala en teden, pa sem sama nastundirala snov, ker so bile naloge od 1+1 pa do kilometerski racunov. Pa zdaj verjamem tudi, da se je na youtubu dosti fint pa razlag, ko jih takrat se ni bilo. Tak da vse se da ce se hoce. Jaz ce hocem nekaj nastundirat bom nastundirala. Enim pa je pac vseeno.
kr nekdo
22. 01. 2024 09.01
+0
tale višja matematika ti v živenju skoraj nikoli ne pride prav.
User2582218
21. 01. 2024 16.56
+3
Javna šola za tujce, privatna za Slovence
son?ek11
21. 01. 2024 16.49
+10
Prvo bi zopet morala biti OŠ obvezna za vse. Zakonsko določiti, da če starši e pošljejo otroka v šolo so ob otroški dodatek!!
231koak
21. 01. 2024 16.41
+9
Polovico gradiva ukinit. Vsako generacijo nekaj dodate...frizirate mladino za bezveze
son?ek11
21. 01. 2024 16.52
+10
Ne vem, kaj dodajajo, naučijo jih pa vse manj!! Pri nas smo otrokom brali in razlagali iz moje spoznavanje narave za 5 razred, potem se je pa učiteljica čudila, od kje otrok toliko ve!! Očitno so novi učbeniki bolj klump
Important notice
21. 01. 2024 18.58
+5
Vse manj jih naučijo zato, ker je vse več predpisane snovi in morajo vsako stvar prehitro obdelati.
Rozle1
21. 01. 2024 16.28
+16
Na ministrstvu naj se vprašajo zakaj je vse več osnovnošolcev pristane na psihiatriji na pediatrični kliniki.
mak0521
22. 01. 2024 08.17
+6
Predvsem zaradi pritiska staršev, ki niti s štirkami niso več zadovoljni. Poleg tega jih ves dan vozijo po dejavnostih. Učenje je še vedno prosce, ki se mora nadaljevati in utrditi doma!
Rozle1
21. 01. 2024 16.22
+11
V srednjih in poklicnih šolah bi bilo potrebno uvesti več prakse kot je včasih bilo. V šoli ne pridobiš prakse, pridobiš jo ob delu in konec koncev tudi vidiš če te to sploh zanima ali bi to v življenju delal. Hitro ugotoviš ali pri tem ostaneš ali bi delal kaj drugega.
Žuža88
21. 01. 2024 15.55
+17
Katastrofa je to da je tezavnost osnovnosolskega programa tako visoka, da niti starsi ne znajo vec nalog resiti. Namesto da so popoldne na igriscu, delajo skupaj s starsi domace naloge do vecera. Se malo pa jim boste v 5 razredu zaceli teziti se z odvodi in integrali. In pol se profesorji cudijo da otroci ne sledijo pouku in so z glavo totalno odsotni
Bjonda13
21. 01. 2024 15.49
+18
CITIRAM: Miša Stržinar: "Pa vendar, čez štiri leta bodo imeli maturo, poklicno maturo, zaključni izpit, kjer se znova vrednoti in ocenjuje znanje, tako pač je v šolstvu." Tako pač je?? Z vsem spoštovanjem, lepo prosim, da zamenjate poklic, ker to niso besede, primerne neki pomočnici ravnateljice. Tako pač je?? Ste premalo časa v osnovnošolskem izobraževanju, da ne razumete, da se bodo otroci utopili v učenju na pamet? Dobrodošlo znanje tujega jezika že v prvem razredu. NPZ-ji?? Zakaj? kaj ima otrok od tega, razen tega, da se zbira točke, točke pa, se opravičujem, niso merilo znanja ... eeeh ... saj ne veš več, kdaj bomo dosegli dno tudi na tem področju ... Jaz kot otrok, sem imela vsaj 7 ur na dan brez piflarije. Cosinusi in sinusi mi niso prišli prav nikoli in nikjer. Ampak, dajmo se učit nekaj, kar nima nobene dodane vrednosti (razen za tiste, ki bodo to potrebovali pri svojem poklicu, ko bodo odrasli) ... predlagam, da otroke najprej naučimo spoštovanja soljudi ... sodelovanja, empatije ipd - to bo njim in nam bolj koristilo ...
Nebodijetreba
21. 01. 2024 17.32
+5
To zadnje predlagano bi uvrstila na 1. mesto družinske vzgoje, ko otrok pride v šolo, je že zamujeno. Dodala bi še eno: s svojim zgledom ne obrnimo otroka proti šoli in učiteljem, kajti s tem naredimo otroko nepopravljivo škodo.
Žuža88
21. 01. 2024 18.31
+2
Hja samo starsi se proti soli obracajo ker jih prfoksi non stop klicarijo. Ni point sole da prfoks spredava snov, pa ce jo ucenci razumejo ali ne, na koncu pa od starsev zahtevajo naj jim snov razlozijo, da jo bodo sploh razumeli. 10 letniku dat za test 100 vprasanj za naucit. Odgovore pa more sam poiskati v ucbeniku? V nasih casih je bil tak obseg dela v srednji soli.
mak0521
22. 01. 2024 08.19
+2
Na vprašanja, ki jih dobijo, bo morali že znati odgovoriti, če bi pri pouku sodelovali, poslušali ter se doma sproti učili. To niso vprašanja za učenje na pamet, ampak vprašanje, s katerimi ponovi, kar ŽE ZNAŠ!
mak0521
22. 01. 2024 08.21
+1
Na ta vprašanja bi ŽE morali znati odgovoriti, če pri pouku poslušajo in sodelujejo ter sproti ponavljajo. To niso vprašanja za učenje na pamet, ampak vprašanja za ponavljanje snovi, ki bi jo že morali znati!!!
Milka Ahlin
21. 01. 2024 15.44
+20
Kaj pa obvezno znanje SLOVENSKEGA JEZIKA?
periot22
21. 01. 2024 15.35
+7
A otrokom boste prali možgane!
Dr.Rugelj
21. 01. 2024 15.23
+11
To šolstvo je že zdavnaj izgubilo kompas - še naprej si nočejo pogledati finski sistem izobraževanja !