V Sodnem svetu namreč menijo, da številna sprejeta dopolnila na zakonodajni sveženj za reformo pravosodja jemljejo pristojnosti Sodnemu svetu ter zmanjšujejo njegovo avtonomijo in neodvisnost. Odbor DZ za pravosodje je na tridnevni seji minuli teden namreč obravnaval predlog t. i. reforme sodniške zakonodaje, torej predloge novih zakonov o sodiščih in sodnikih ter predlog novele zakona o sodnem svetu, h katerim je bilo tudi med sejo vloženo večje število dopolnil.
Sprejeta dopolnila k predlogu novele zakona o Sodnem svetu in predlogu zakona o sodnikih pomenijo neposreden poseg zakonodajne oblasti v delovanje Sodnega sveta. Ta je po ustavi samostojen in neodvisen organ, pristojen za kadrovska vprašanja v sodstvu, so člani Sodnega sveta opozorili na današnji novinarski konferenci.
Ugotavljajo tudi, da gre pri sprejetih dopolnilih za skupek zakonskih sprememb "v smeri nenaklonjenosti oziroma nastrojenosti do Sodnega sveta", je opozoril član Andrej Ekart.
Med predlaganimi spornimi spremembami med drugim izpostavljajo omejevanje diskrecijske pravice Sodnega sveta pri izbiri kandidatov za sodniška mesta in pri dodelitvah sodnikov, razširitev sodnega nadzora na vrhovno sodišče z možnostjo vsebinske spremembe odločitev Sodnega sveta, prenos odločanja o t. i. sodnoupravnih dodelitvah na predsednika vrhovnega sodišča, zahtevo po obrazložitvi odločitev Sodnega sveta glede vsakega neizbranega kandidata, zahtevo po obrazložitvi Sodnega sveta, zakaj ne sledi mnenju ministra glede kandidatov za dodelitev v strokovne službe ministrstva za pravosodje in spremembo sestave disciplinskega sodišča.
"Zoper odločitve Sodnega sveta je dopustno sodno varstvo v upravnem sporu, o katerih odloča vrhovno sodišče. Po sedaj veljavni ureditvi je obseg sodnega nadzora omejen tako, da lahko prizadeti posameznik našo odločitev izpodbija iz postopkovnih razlogov, ne more pa je napasti vsebinsko. Predlagana ureditev to omejitev črta, kar pomeni, da bi lahko vrhovno sodišče odslej samo odločalo o tem, kdo bi postal sodnik in kdo bi bil najprimernejši kandidat za napredovanje na višje sodniško mesto," je pojasnil podpredsednik sveta Matej Čujovič.
Med spremembami, ki so po mnenju Sodnega sveta ustavnosporne, je izpostavil zahtevo po obrazložitvi odločitev Sodnega sveta glede vsakega neizbranega kandidata. Kot je opozoril, Sodni svet ni politični, temveč strokovni organ, ki svoje odločitve o izbiri kandidatov utemeljuje na objektivnih merilih, ki jih določa zakon, zahteva po obrazložitvi, zakaj nekdo ni bil izbran, pa bi izvotlila izvirno pristojnost Sodnega sveta, ki mu jo daje ustava, je opozoril.
Posebno skrb pa po mnenju sveta vzbujajo tudi določbe novele, ki povečujejo vlogo predsednikov sodišč pri izbiri novih kandidatov, in sicer tako, da bi ti po novem lahko sodelovali na sejah sveta, postavljali vprašanja kandidatom in celo razpravljali o izbiri s člani Sodnega sveta.
"To po mnenju Sodnega sveta pomeni odmik od načela objektivnosti in odpira možnost za neformalne vplive znotraj sodstva, ki so v nasprotju z mednarodnimi priporočili o transparentnih postopkih izbire sodnikov," je opozoril Čujovič.
Ugotavlja sicer, da dejstvo, da z odločitvami Sodnega sveta niso zadovoljni ne na vrhovnem sodišču in ne na ministrstvu za pravosodje "in očitno tudi ne v državnem zboru, pomeni le, da delamo zgolj strokovno in da smo pri svojem delu neodvisni".
S predlogom novele zakona o Sodnem svetu se mandat članov sveta med drugim omejuje na en mandat, dodajajo se tudi razlogi za prenehanje članstva v Sodnem svetu in širijo razlogi za izločitev člana sveta.
Med predlogi tudi ukinitev okrajnih sodišč
Zakonodajni sveženj za prenovo pravosodja med drugim predvideva ukinitev okrajnih sodišč in uvedbo enovitega sodnika na prvi stopnji. Sodni svet uvedbo enovitega sodnika prve stopnje podpira, ne podpira pa ukinitve okrajnih sodišč, kot to predvideva predlog zakona o sodiščih, je poudaril Ekart. Predlagano preoblikovanje v zunanje oddelke okrožnih sodišč bi brez jasne določitve krajevnih in stvarnih pristojnosti namreč pomenilo nepredvidljivost in zmanjšanje pravne varnosti za stranke postopkov, opozarjajo.
Sodni svet poziva vlado k ponovnemu premisleku o nadaljnji obravnavi celotnega zakonodajnega paketa in da zagotovi, da bodo vse rešitve sprejete na podlagi strokovnega soglasja, ob spoštovanju ustavnega reda in evropskih priporočil.
Poziv k ponovnemu premisleku glede tako hitro vodenega zakonodajnega postopka so minuli petek naslovili tudi na ministrico za pravosodje Andrejo Katič, o dogajanju pa so obvestili tudi evropsko mrežo Sodnih svetov in evropsko komisijo.
Ustavna presoja?
Če bodo predlagane spremembe sprejete tako, kot so načrtovane zdaj, pa ne izključujejo, da bodo zakonodajni sveženj za reformo pravosodja izpodbijali na ustavnem sodišču.
"Edina možnost, ki jo imamo, če ostanejo ta dopolnila, je odhod na ustavno sodišče in izpodbijanje ustavnosti zakona pred ustavnim sodiščem," je danes poudarila predsednica Sodnega sveta Urška Kežmah.
O tem razmišljajo tudi v Slovenskem sodniškem društvu. Opozorili so, da niso bili vključeni v oblikovanje končnih rešitev sodniške zakonodaje, o katerih odloča DZ. Če bo ta sprejel zakonodajo, ki lahko pomeni poseg v sodniško neodvisnost, pa bo društvo razpravljalo o vložitvi pobude za oceno ustavnosti.
Lena Grgurevič: Nad odločitvami Sodnega sveta pač ne sme biti zgolj modro nebo
Poslanka Svobode Lena Grgurevič je izjavo Sodnega sveta, da so sprejeta dopolnila na t. i. sodniški trojček neposredni udar zakonodajne oblasti na Sodni svet, označila za nedopustno, saj da gre za uskladitev zakona o Sodnem svetu z evropskimi standardi in merili. "Nad odločitvami Sodnega sveta pač ne sme biti zgolj modro nebo," je dodala.
"Sodni svet se očitno krčevito upira zakonskim določbam, ki bi mu predpisovale izbiro najkakovostnejših kandidatov v postopkih za sodniške funkcije," je zapisala Grgurevičeva, sicer predsednica odbora DZ za pravosodje. Dodala je, da nihče ne posega v njihovo ustavno pravico do kadrovika v sodstvu. "To je nesmisel in zavajanje javnosti, kar je za organ s takšnimi pooblastili ter močjo izjemno zaskrbljujoče," je zapisala v odzivu za STA.
Kot je še dodala, v poslanski skupini Svoboda s svojimi dopolnili k zakonskemu predlogu želijo "okrepiti integriteto, odgovornost in zaupanje javnosti v sodni sistem ter zagotoviti, da bodo sodniške funkcije zasedali najstrokovnejši kadri".
Usklajevanje zakonodajnih rešitev sicer poteka med ministrstvom za pravosodje in Sodnim svetom. Postopek sprejemanja pravosodne zakonodaje pa v DZ po njenem mnenju poteka "popolnoma transparentno, v skladu z ustavnimi načeli in javnim postopkom".
Dopolnila je med drugim podprla tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. "Po informacijah, ki so predsednici DZ na voljo, bodo pripombe smiselno upoštevane v nadaljnjem postopku obravnave zakonov," so sporočili iz predsedničinega kabineta.
Poslanska skupina SD pa je poudarila, da zakon o Sodnem svetu odgovarja na ključne točke, ki so bile javno izpostavljene. "Sledi se spremembam, ki so posledice novih zakonov o sodiščih in o sodnikih; povečuje se strokovnost in transparentnost njihovega dela v izbirnih postopkih; urejajo se omejitve in nastop ter prenehanje mandata člana sodnega sveta; prenavlja se disciplinski postopek skladno z odločitvijo ustavnega sodišča," so navedli. Sodni svet je bil po oceni SD temeljito vključen v pripravo zakona v okviru strokovne razprave.
Ostro pa se je odzval vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev iz vrst Demokratov Anže Logar, ki meni, da gre za popolnoma neprimeren način spreminjanja sodne zakonodaje. "Ko Sodni svet reče, da gre za neposreden udar vladajoče politike na neodvisnost organa, ko pravi, da vladna večina postopa nevarno za pravno državo, morajo zazvoniti vsi alarmi. Še posebej, ko to vlada počne eni neodvisni instituciji za drugo, ker pač ni zadovoljna z njihovimi odločitvami," je zapisal. Demokrati zato pozivajo ministrico Andrejo Katič k ponovnemu premisleku in uskladitvi sprememb s Sodnim svetom.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.