Reformni program Slovenije je obsežen in na splošno primeren, z nekaj močnimi poudarki, vendar pa tudi z vrsto pomanjkljivosti, ugotavlja Evropska komisija v danes objavljeni oceni programov držav članic Evropske unije. Tako Bruselj Ljubljani očita "premalo jasno začrtanje prioritet in ne dovolj konkretne posamezne reformne načrte", želi pa tudi "močnejše načrte za zagotovitev vzdržnega pokojninskega sistema ter boljšo strategijo za raziskave in inovacije".
Opozorilo glede davčne reforme
Nekaj opozoril je tudi posrednih. Tako komisija ugotavlja, da slovenska vlada načrtuje reformo davčnega sistema z možno uvedbo enotne davčne stopnje leta 2007. Tveganje obstaja, da bi ta reforma porušila proračunsko ravnovesje, če zmanjšanje prihodkov zaradi ukinitve ali zmanjšanja določenih davkov ne bo ne bo izravnano z zmanjšanjem porabe, navaja komisija.
Komisija ocenjuje, da je močnejša plat slovenskega reformnega paketa izboljšanje zakonodaje in predpisov, vključno s poenostavitvijo zakonodaje ter zmanjšanjem administrativnih stroškov za podjetja, ter prizadevanje za razvoj in internacionalizacijo majhnih in srednje velikih podjetij ter njihovega boljšega dostopa do financ.
Končanje zlorab na področju telekomunikacij
Komisija pogreša časovni načrt za privatizacijske ukrepe pa tudi podrobnosti glede spodbujanja vstopa na trg in končanja zlorab dominantnega položaja v nekaterih segmentih telekomunikacijskega sektorja.
Zaposlovanje: Slabi dosežki zbujajo skrb
Pri politiki zaposlovanja pa Bruselj ugotavlja, da si je država zastavila leta 2008 doseči 67-odstotno stopnjo nasploh ter 35 odstotkov za starejše delavce, medtem ko je pri zniževanju stopnje brezposelnosti in zaposlovanju žensk manj ambiciozna. Skupaj z načrti za postopni dvig starosti za upokojevanje gre za pozitiven pristop, vendar pa dosedanji slabi dosežki zbujajo skrb, meni komisija.
Stopnja zaposlenosti je s 65,3 odstotka leta 2004 nad povprečjem EU, stopnja zaposlovanja pa med najnižjimi, vendar sta za trg dela značilna nizka zaposlenost starejših delavcev ter visoka stopnja brezposelnosti med mladimi, navaja komisija.
Robustna gospodarska rast
In še ocena splošnega gospodarskega okvirja: Gospodarstvo v državi je v zadnjih desetih letih s povprečno 3,9 odstotka doživljalo robustno rast, tako da je bruto domači proizvod leta 2004 dosegel 79 odstotkov povprečja v EU. Delovna produktivnost je rasla hitreje kot povprečno v EU, a je še vedno pod povprečjem nekdanje petnajsterice, je ugotovljeno. Inflacija, ki je ena največjih slovenskih skrbi od leta 2000, se približuje povprečju v EU.
Izvajanje reform v EU mora v višjo prestavo
Evropska komisija je danes vse države članice Evropske unije pozvala, naj pospešijo izvajanje reform, ki so jih začrtale v svojih nacionalnih reformnih programih. "Sporočilo je jasno, čas je za višjo prestavo," je bil nedvoumen predsednik komisije Jose Manuel Barroso, ko je v Bruslju predstavljal prvo oceno svoje ekipe o napredku pri izvajanju lani prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta.
Zagotovite ljudem delo
Še posebej je po oceni komisije nujno ukrepanje na štirih ključnih področjih, ki so: vlaganje v izobraževanje in raziskave, sprostitev poslovnega potenciala in majhnih ter srednje velikih podjetij, zagotavljanje dela ljudem ter oblikovanj učinkovite, varne in vzdržne energetske politike. Za dodatne napore na teh področjih naj bi se voditelji EU dogovorili na marčnem vrhu v Bruslju.
