Slovenija

Ste se kdaj vprašali, kdo ste – Štajer'c, Primor'c ali preprosto Sloven'c?

Ljubljana, 19. 10. 2019 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 9 min
Avtor
Neža Pušnik
Komentarji
282

Ko se vračamo domov s potovanja, se nam vsem odpre drugačen pogled. Morda je to pogled na domače hribe, smaragdno reko ali neskončno ravnico. Nekateri so bolj, drugi manj navezani na svojo regijo, a kljub temu vsakršen predlog delitev pokrajin izzove močne čustvene odzive in sproža polemike. A kaj za vas označuje dom? Je to mesto? Športni klub ali država?

V sržu vsega tega je regionalna identiteta – ko vas kdo v Sloveniji vpraša, od kod prihajate, kaj odgovorite? Nedavni predlog strokovne skupine, ki je pripravila predlog za bodočo pokrajinsko razdelitev države, je takoj povzročil polemike in razgrel strasti. Ljubljana si ne dovoli vzeti zalednih občin, Štajerce je zmotilo, da se je regijo razdelilo na tri dele, Doljani pa naj bi po novem postali Štajerci. Čustva, ki so na dan privrela ob tem predlogu, pa so povezana z vprašanjem, ki smo ga postavili na začetku.  

Najnovejša dopolnitev predloga predvideva deset pokrajin dve mestni občini s posebnim statusom, Maribor in Ljubljano. Po novem bi Zasavje pristalo v isti pokrajini s Posavjem, združili pa bi tudi Koroško, Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino.

Razumevanje narave, zemlje, in tega, kaj je okoli nas, se je skozi stoletja drastično spreminjalo. V drugi polovici 18. stoletja je bilo eno izmed bolj pomembnih vprašanj v intelektualnih krogih na primer to, koliko je stara Zemlja. "Ob pogledu na eno izmed zgodnejših upodobitev Triglava ljudje niso razmišljali, kaj ta gora simbolizira, temveč koliko časa je že tam. Vprašanje identitete se ob pogledu na krajino okoli nas ni pojavljalo. Če pa se ozremo na leto 1991, ko smo na vrh Triglava nesli slovensko zastavo – gora je postala simbol slovenstva, neločljivo povezana z našo identiteto. Z demokratizacijo se je pojavil tudi nacionalizem, s pojavom nacionalizma pa zemlja ni več videna samo kot nekaj, kar je koristno za človeka, nekaj, kar se lahko obdeluje in od tega živi, ampak postane povezana z identiteto naroda," na okrogli mizi, kjer so strokovnjaki razpravljali o slovenski krajini, uvodoma o razvoju odnosa do "rodne grude" pove dr. Božidar Jezernik, profesor za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo na ljubljanski filozofski fakulteti.

Najnovejši predlog razdelitve pokrajin Slovenije: 10 + 2.
Najnovejši predlog razdelitve pokrajin Slovenije: 10 + 2. FOTO: pokrajine.si

Skupinska identiteta nastane, ko se zavemo, da smo del ene in ne del neke druge skupine. Ampak kdo smo Slovenci? "Josip Jurčič je na to odgovoril ’Mi nismo Nemci’," navede Jezernik. Smo pa pogosto Prekmurci, Štajerci, Korošci, Zasavci, Posavci, pa Dolenjci, Gorenjci in Primorci, tudi Notranjci. Znotraj države, kjer smo po nacionalni zavesti Slovenci, obstaja "naše" in "vaše". Kot je to čisto plastično na okrogli mizi prikazala etnologinja Marjeta Keršič Svetel, strokovnjakinja za interpretacijo naravne in kulturne dediščine, se to vidi na primerih, ko imajo ljudje iz mest – Ljubljane, pa tudi Maribora ali recimo Celja – vikende nekje sredi slovenskega podeželja, pa jih domačini vseeno vidijo kot prišleke. "Prišleke, čeprav imajo morda celo več stika s krajino kot tisti, ki dnevno migrirajo s podeželja v mesta, da bi prišli v službo, in se k ’svojemu’ vrnejo šele zvečer. In odidejo zjutraj," s pomenljivim nasmeškom pove Keršič Svetelova.

Ko vas kdo vpraša, od kod prihajate, kaj jim odgovorite?
Ko vas kdo vpraša, od kod prihajate, kaj jim odgovorite? FOTO: Dreamstime

Prav ta navezanost na krajino, na pokrajino, na zemljo, je za Slovence zelo značilna. Včasih se zdi, da pripadnost svoji zemlji, svoji regiji, čutimo močneje kot to, da smo v prvi vrsti Slovenci. Regionalno identiteto finski socialni geograf Anssi Paasi deli na identiteto regije in regionalno zavest. Pri tem pod pojmom ’identiteta regije’ razumemo prevladujoče naravne in družbene značilnosti, ki so splošno priznane, prepoznavne in specifične za določeno regijo, ’regionalna zavest’ pa je posameznikovo dojemanje prostora. "Nekdo z Dolenjske, ki je že dlje časa zdoma, bo morda ob tej besedi pomislil na majhne vasice, ki so posute sredi gričev, nekdo z Gorenjske pa bo pomislil na tisti pogled, ki ga pričaka, ko se pripelje skozi Karavanški predor," o tem, kako drugače si predstavljamo dom, razmišlja Keršič Svetelova.

Gorenjska od severne meje do Vrhnike. Dolenjska čez petino Slovenije. Ljubljana kot samostojni otok in tri Štajerske. Predlog 11 pokrajin, ki sproža številne polemike.

Avtorji, ki se v raziskavah ukvarjajo z občutkom regionalne pripadnosti, preučujejo predvsem že obstoječe stanje, analiz, ki bi preučevale vzroke za nastanek regionalne pripadnosti, pa ni veliko. Raziskovalec Michael Keating omenja tri pomembne elemente, ki so pomembni za občutek regionalne pripadnosti, in sicer spoznavnega, čustvenega in instrumentalnega. Pomembno je, da se ljudje zavedajo regije in njenih meja, da se ločijo od drugih regij (spoznavni element), da "čutijo" regijo, ki jim zagotavlja okvir za skupno identiteto (čustveni element) in da je regija uporabljena kot osnova za mobilizacijo in kolektivno akcijo pri uresničevanju družbenih, gospodarskih ali političnih ciljev (instrumentalni element). Če poskušamo konkretno orisati, kje se ti elementi povezujejo, lahko na primer navedemo gibanje Hoč’mo cesto, s katerim so se ljudje, ki se počutijo kot del koroške regije, mobilizirali in poskušajo s kolektivno akcijo doseči cilj – izgradnjo tretje razvojne osi. V okviru tega gibanja bo v Ljubljani organiziran protest, naslovljen »Hoč’mo prvo lopato«, za katerega organizatorji zapišejo: "Protest je nepolitičen in predvsem koroški!" V tem se jasno vidijo vsi trije ključni elementi regionalne identitete.

Človek je navezan na prostor, kjer zadovoljuje svoje potrebe

Jasno je, da se med posameznikom, skupnostjo in prostorom, kjer človek živi in zadovoljuje svoje potrebe, spletejo tesne vezi. Prostorsko identiteto tako strokovnjaki povezujejo s tem, da dejavnosti na gospodarskem, socialnem, vzgojnoizobraževalnem, verskem in športnem področju, »opravljamo« na teritorialno omejenem prostoru – to povečuje občutek pripadnosti tej skupnosti. To je vsaj objektivni pogled na tako kompleksno stvar, kot je identiteta. Subjektivni pogled na regionalno identiteto pa je tisti, ki upošteva, da se kolektivna identiteta oblikuje znotraj skupnosti, ki ima določene prepoznavne, skupne značilnosti. Različne oblike delovanja v regiji pomenijo različne oblike doživljanja, dojemanja in vezanosti na lastno regijo, iz tega pa sledijo različne (ali morda različno močne) regionalne identitete. Torej, bolj preprosto, nekdo, ki aktivno sodeluje v lokalnih športnih ali drugih društvih, se tudi močneje čuti kot del tistega okolja.

V sodobnem času lahko kot dejavnike, ki vplivajo na človekovo oblikovanje regionalne identitete, opredelimo družbene institucije, medije, upravo, gospodarske subjekte in množični šport, poleg bolj tradicionalnih: zgodovinskega razvoja pokrajine, skupne kulture, jezika in narečja. Oblikovana regionalna identiteta mobilizira prebivalce, saj imajo občutek, da obstajajo "oni", da obstajamo "mi", in da s(m)o del povezane skupnosti.

NK Maribor in NK Olimpija Ljubljana. Dva kluba, dve regiji.
NK Maribor in NK Olimpija Ljubljana. Dva kluba, dve regiji. FOTO: 24ur.com

Zavedanje regionalne identitete se vidi na mnogih področjih – recimo v umetniškem delovanju, ko nek lokalni umetnik slika samo akvarele tamkajšnje pokrajine, ali pa v športnem udejstvovanju znotraj regije. Zlasti pri slednjem je v Sloveniji zelo značilen t. i. ‘lokal patriotizem’, ko se tudi znotraj regije oblikujejo posebna rivalstva med sosednjimi kraji. Nemalokrat pa je eden od bolj odmevnih športnih dogodkov v državi prav derbi, na katerem se pomerita štajerski NK Maribor in ljubljanska NK Olimpija.

Ko se začne država zavedati obstoja regionalne identitete na nekem teritoriju in se odloči to tudi prepoznati, lahko začnejo nastajati nove ustanove (recimo agencije za regionalni razvoj) ali pa se pojavi iskanje rešitev za morebitne neugodne razmere. S tem prepoznanjem države se ljudje lahko še bolj počutijo kot del neke skupnosti. Žal se nemalokrat zgodi tudi, da se prebivalci regij na obrobju države počutijo neskončno oddaljene od preostalih delov države, pa če gre pri tem za slabo cestno povezanost ali le za občutek pretirane centraliziranosti.

Dvanajst identitetnih regij … pa jih je res le toliko?

Kot obstajajo na primer ekonomske regije, ki nastanejo zaradi ekonomskih dejavnikov, in gospodarske regije, pri katerih je gospodarstvo povezovalni mehanizem znotraj nekega območja, obstajajo tudi identitetne regije, kjer je povezovalni element regionalna identiteta prebivalcev.

V eni izmed bolj obsežnih raziskav o regionalni pripadnosti prebivalcev Slovenije, ki jo je za doktorsko disertacijo opravil Danilo Kosi in v okviru katere je intervjuval 440 ljudi na območju celotne Slovenije, so rezultati pokazali, da se tako praktični in emocionalni vidik navezanosti na regijo medsebojno dopolnjujeta – sodelujočim so namreč postavljali vprašanja o tem, kje običajno uresničujejo svoje potrebe po različnih storitvah, tako vsakodnevnih (služba, šolanje, rekreacija) kot tistih bolj občasnih (bolnišnica, gledališče). Ljudi so povprašali tudi o tem, kaj je za njih središče regije, in če v domačem kraju obiskujejo športne in kulturne prireditve. Na podlagi odgovorov so ugotovili, da vprašani Slovenci brez izjeme navijajo ali vsaj simpatizirajo z regionalnimi športnimi klubi in skozi njih čutijo regionalno pripadnost.

12 identitetnih regij s središči.
12 identitetnih regij s središči. FOTO: Danilo Kosi

Na podlagi zbranih odgovorov so tako identificirali 12 identitetnih regij, in sicer prekmursko, mariborsko-štajersko, koroško, celjsko-štajersko, zasavsko, posavsko, dolenjsko, ljubljansko, gorenjsko, notranjsko, goriško in primorsko regijo. "Nekaj težav smo imeli s poimenovanjem mariborsko-štajerske in celjsko-štajerske identitetne regije. Razlog za takšno poimenovanje je v tem, da so intervjuvanci izjavljali, da sta oba centra sicer na Štajerskem, vendar z izrazito individualno identiteto. Menili so, da Celje nima praktično nič skupnega z Mariborom in Maribor nič s Celjem /.../ oboji so po lastnem prepričanju Štajerci," o problemu, s katerim so se pri raziskavi soočili, zapiše Kosi. Hitro se vidi, da je regionalna pripadnost tema, ki pri ljudeh izzove čustvene odzive. Pri sproščenem kramljanju o 12 identitetnih regijah se hitro najde kdo, ki strastno trdi, da je "Bela krajina pač identitetna regija zase", pa tudi Kočevsko in na primer Prlekija, ki po tej razdelitvi spada v prekmursko regijo.

"Od kod prihajate" ni tako preprosto vprašanje

Ker gre za temo, ki brez izjeme sproži vsaj vročekrvno debato, smo se za raziskavo – sicer prej manjšega obsega – odločili tudi sami. Sodelovalo je 117 ljudi, ki smo jih med drugim prosili, da identitetnim regijam (uporabili smo regije iz Kosijeve raziskave) pripišejo središča, in sicer po občutku, brez googlanja. Odgovori pri večini regij so bili precej enoznačni – pri Prekmurju ni bilo dvomov, da gre za Mursko Soboto, pri Dolenjski, da gre za Novo mesto, pa na primer pri Primorski, da gre za Koper … Najbolj raznoliki odgovori so se pojavljali pri Koroški (Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Dravograd), Zasavju (Trbovlje, Hrastnik), Posavje (Krško, Brežice) in Notranjski (Postojna, Cerknica, Ilirska Bistrica). Seveda je treba upoštevati, da če ne prihajaš iz neke regije, verjetno težko določiš, kje ’se skriva’ njena identiteta, a raznolike odgovore so podajali tudi vprašani, ki so prvotno označili, da prihajajo prav od tam.

Nadvse zanimivo je bilo, da je kar 81 odstotkov vprašanih odgovorilo, da njihovi starši izvorno ne prihajajo iz regije, ki se ji anketiranci počutijo pripadni. Kot najbolj kompleksno vprašanje, ki prinese odgovore z vseh spektrov, pa se je pokazalo na videz preprosto "Od kod prihajate?" Ljudje so odgovarjali z imeni regij, mest, vasi, nekateri pa širše: "Iz Slovenije." Medtem ko nekaterim regionalna identiteta pomeni "osebno videnje drugih", "dom", "pripadnost, ponos", drugim pomeni "nič" oziroma "vedno manj", "bore malo".

Način razmišljanja, odnos do dela, način govorjenja, izbira in priprava hrane, ter v širšem pogledu podoben pogled na svet, so stvari, ki prebivalce določene regije bolj vežejo med seboj, kot prebivalce širšega območja. Zato bi skoraj lahko rekli, da se bolj kot Slovenec identificiram kot Gorenjec. Odgovor enega izmed anketirancev

Večina, kar 93 odstotkov anketiranih, je odgovorila, da so povezani s športnim društvom ali klubom iz regije, bodisi kot navijači, športniki ali funkcionarji, prav tako jih podoben odstotek spremlja lokalne medije. Pomembno vprašanje, povezano z regionalno identiteto, je tudi narečje, zagotovo tema, vredna svojega članka. Bežno smo se ga dotaknili tudi tokrat, in sicer z vprašanjem za tiste, ki ne živijo v 'izvorni regiji': "Če živite drugje, ali ste temu prilagodili tudi svoje narečje?" Odgovori so bili zelo različni, mnogo pa jih je omenilo socialno situacijo kot glavni dejavnik, ki vpliva na to, kako govorijo, veliko pa jih je svoj govor označilo za "mešanico narečij".

Če zaključimo s sposojenimi besedami sociologa Raimonda Strassolda: “ /.../ Človek krčevito išče smisel in identiteto. Novi lokalizem je ena izmed oblik tega iskanja, beg iz neurejene zmede večjega sveta. Moderni človek je ustvaril globalni sistem, ki ima veliko prednosti in privlačnosti, je pa preobsežen, da bi bil pregleden in obvladljiv, čeprav samo intelektualno. Postmoderni človek poskuša obuditi majhne enklave domačnosti, intime, varnosti in razumevanja - enklave, v katerih bi se zrcalil njihov jaz.” Če smo malo poetični, vsak v življenju potrebuje občutek, da ima nekje na svetu korenine.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (282)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Milan Krohne
12. 03. 2020 21.00
Pokrajine vodijo v še večjo zbirokratiziranost, odsluženi politiki pa si bodo tam našli nova delovna mesta.
Klotilda H
20. 10. 2019 20.14
+2
NAJPREJ ODGOVOR NA VPRAŠANJE, KDO BO VSE TO PLAČAL??? vsaka pokrajina od 1500 do 2000 novih uradnikov, tajnic, pravnikov, svetovalcev,... torej od 10000 do 20000 novih državnih (pokrajinskih) uradnikov!!!
CIGU MIGU
20. 10. 2019 13.19
+0
ministrstva razdeliti po pokrajinah,pa da vidimo te ljubljanske dame kam se bodo preselile
FoXgg
20. 10. 2019 13.16
+2
1200 let smo bli pod nemci. Štajerci nimamo z balkanci skupnega čisto nič.
vicente
20. 10. 2019 12.04
+1
resitev je pokrajine so ostevilcene to pomeni pokrajina 1,pokrajina 2,
giovanni2
20. 10. 2019 11.23
+4
Nekdo se počuti doma v svojem stanovanju, nekdo drug v svojem. Naj bo vsako stanovanje pokrajina.
Mare Horvat
20. 10. 2019 11.00
+1
Ljubljančan. Ze str fotr je bil.
D.M.C
20. 10. 2019 09.47
+11
Prebivalstvo v Sloveniji je postalo kot v bivši Jugoslaviji..se pravi država Srbov,Makedoncev,Črnogorcev,Bosancev,Hercegovci kanček Hrvatov in Slovencev...
Naglič
20. 10. 2019 09.55
+21
Pozabil si na zelo številčno skupino kosovskih albancev....
CIGU MIGU
20. 10. 2019 13.20
+1
Naglič
20. 10. 2019 17.18
+0
Lahov je le pet tisoč. Toliko kosovarjev pride v Slovenijo v 14. dneh.
Helix Nebula
20. 10. 2019 09.42
+5
Naj pustijo pokrajine takšne kot so. Bo pač Koroška mala, Štajerska pa pol Slovenije. Sej ne rabimo met pokrajin isto vlkih. Sploh pa nima smisla jih razbijat. Avstrijska štajerska je 2x večja od naše Štajerske, pa njim to ni problem. Naši same probleme ustvarjajo
KavčStrokovnjak
20. 10. 2019 11.03
-4
Ne razumeš problema. Rešitev je proporcionalne pokrajine, ne pa zaselki z močjo velemest.
ivan.z Doba
20. 10. 2019 09.15
+1
KavčStrokovnjak
20. 10. 2019 08.05
+10
V prvi vrsti Človek. Potem pa Slovenec. Vsi smo ista kri in krvi ne moreš delit na barve. Vsi smo isti ljudje, ne glede na narodnost ali vero. Ne moremo si dovolit, da nas delijo politično.
KavčStrokovnjak
20. 10. 2019 11.04
+4
A minusarji mislite, da ste vesoljci? Kje so pa argumenti pri minusu?
Naglič
20. 10. 2019 07.18
-9
Tisti ki so dobro preučili zgodovino pravijo da je polovica slovenskega prebivalstva nemškega, ta druga polovica pa je turškega izvora.
KavčStrokovnjak
20. 10. 2019 08.01
+1
Pa ti veš, da so germani samo odpadniška sekta slovanov?
Naglič
20. 10. 2019 08.24
+1
Vem, vem, še danes je tako. Slišala sem za pokrajino Lausitz., ki je zelo podobna Sloveniji. Tam še danes živijo Lužiški Srbi, Slovenijo pa vodijo Užički Srbi...
samuray1
20. 10. 2019 08.56
+5
Roza, torej ti izhajaš iz tiste turške polovičke.
Naglič
20. 10. 2019 09.57
+0
Morebiti, gospod samuraj iz Zavidovićev...
Đekson
19. 10. 2019 21.54
+15
Hja.. Včasih so bili Slovenci.. Na žalost je zdaj 95% slovenceljnov.. Tko je..
Juzni
19. 10. 2019 21.53
+7
Ko ljudem postavis 1. vprasanje od kod prihajas dobis razne odgovore: Iz Ljubljane,Maribora,Kopra,Novega mesta... Ko pa postavis naslednje vprasanje od kod pa prihajajo tvoji starsi pa dobis odgovore kot so: Bosna,Srbija,Hrvaska... Pravih Slovencev je iz leta v leto vedno manj zaradi velikega priseljevanja. Je pa res,da je vecina vedno zelo navezana na kraj kjer biva.
Rusvaj
19. 10. 2019 21.07
+2
prvo Stajerc, pol pa fse drugo
Klotilda H
19. 10. 2019 20.48
+8
NAJPREJ ODGOVOR NA VPRAŠANJE, KDO BO VSE TO PLAČAL??? vsaka pokrajina od 1500 do 2000 novih uradnikov, tajnic, pravnikov, svetovalcev,... torej od 10000 do 20000 novih državnih (pokrajinskih) uradnikov!!!
travc
20. 10. 2019 07.24
+6
Tisti,ki omamo malo in bi potem imeli še manj.
Šmarčan123
19. 10. 2019 20.43
+16
Sem fantič z zelenega štajerja sem zmirom korajžen vesel, kdor se pa jezno in kislo drži on štajerski fantič pač ni.SLOVENEC SEM PA VSEENO NEGLEDE NA TO IZ KATEREGA KONCA SEM.Drugače pa naj vse pustijo tak ,ko je blo po starem ,ker to so edino pravilno zapisane pokrajine ne pa da bojo to razbili eni ,ki se na to sploh ne spoznajo kvečemu kavi tujci za svoje namene.
Volga Malek
19. 10. 2019 18.47
+24
220 obcin planira se 12 + pokrajin s sedezi obcin, pokrajin, in pokrajinskimi sveti to je potrata denarja in parkirisce za birokracijo. Ludvik XVI. ni imel v Versaillesu takega birokratskega aparata ko ga ima ali bo imela Slovenija. Nimas besed.
korintos23
19. 10. 2019 19.04
+7
Volga, lepo napisano, in še par tisoč novih zaposlitev, to si pozabila?
Volga Malek
19. 10. 2019 19.08
+10
Hvala @korintos23 tako je. Gospodarstvo stagnira, birokracija se siri.
plotter123
19. 10. 2019 18.41
+15
no tale zemljevid je pa že bližje realnemu stanju..apak potem VSE dosedanje občine UKINIT oz jih spremeniti v krajevne urade z omejenimi pristojnostmi
Kau?SelektorMojster
19. 10. 2019 18.37
-2
korintos23
19. 10. 2019 19.05
-2
korintos23
19. 10. 2019 19.05
+1