Rekordi, ki jih poganjajo podnebne spremembe

Vrsta temperaturnih rekordov, pregreti oceani in (pre)hitro izginjajoč morski led na Antarktiki vznemirjajo in vnašajo nemir med klimatologe. "Vsekakor niz neurij, ki so se v zadnjih dveh tednih zvrstila nad Slovenijo, ni normalen," pravi Gregor Vertačnik z Agencije za okolje (ARSO).

Območje Severne Italije, Slovenije in Avstrije je v zadnjem obdobju eno najbolj izpostavljenih ob divjanju narave. Leži na stičišču dveh zračnih mas, vroče južne mase, ki se segreva v tako imenovani vročinski kupoli nad Sredozemljem, in nekoliko hladnejše zračne mase, ki se zadržuje severno od nas. Naši kraji so bili dolgo časa na robu ali blizu te vročinske kupole. "Julija smo imeli dva kratka vročinska vala, potem se je v ozračju nakopičilo dovolj vlage, hkrati pa se je meja s hladnejšim zrakom nad severno polovico Evrope pomaknila nad nas in nastala so številna neurja v pasu od Francije prek Alp in Padske nižine do osrednjega Balkana," pojasnjuje Vertačnik.

"Stik zelo različnih zračnih mas severno in južno od nas je vodil do močnega vetra v višinah, pri tleh pa je bilo dovolj vlažnega zraka za nastanek neviht, ki so se zaradi močnega vetrnega striženja potem razvila v neurja. Ker je bila vremenska situacija nad osrednjo in južno Evropo več dni zapored podobna, so se tudi neurja vrstila."

Vročinske kupole

Na naslovnice prihaja pojav, znan kot "vročinska kupola", ki več dni zapored miruje nad nekim območjem in skrbi za dolgotrajne vročinske valove. Toda kaj točno je toplotna kupola in kako poveča toploto?

Zrak se v vročinski kupoli zaradi vse bolj suhih in toplih tal ob sončnem vremenu postopno segreva, hkrati pa se v višinah spušča proti tlom, kar pomeni drugi vir segrevanja ozračja in prepreko za kopičenje vodne pare, ki bi lahko sprožila nevihte in osvežitev. "V običajnih vročinskih valovih v zmernih geografskih širinah je glavni dejavnik dotok toplejše zračne mase iznad južnih krajev, za nas npr. iznad Severne Afrike, medtem ko je pri vročinskih kupolah to drugotnega pomena."

V dlje časa vztrajajočem višinskem grebenu, anticiklonu pri tleh, se je ob sončnem in suhem vremenu nad večjim delom Sredozemlja in Sredozemskega morja zračna masa močno ogrela, hkrati pa so se ogrela tla in površina morja. V preteklih dneh so tako v veliko krajih izmerili temperaturo tudi nad 45 stopinj Celzija.

"To je posledica dolgotrajnega vročinskega vala in sončnega vremena nad sušnimi tlemi, kar je skupaj s spuščanjem zračne mase v višinskem grebenu privedlo do rekordnih temperatur pri tleh."

Čeprav gre za naraven pojav, znanstveniki opozarjajo, da bi podnebne spremembe lahko povzročile pogostejše in intenzivnejše tovrstne valove. 

Julij 2023: Najtoplejši mesec v zgodovini meritev

24. julija 2023 so v Palermu izmerili 47 stopinj Celzija. Prejšnji rekord (1999) je bil pri 44,8 stopinje Celzija. Rekorde so izmerili še v Rimu (41,8 st. Celzija), Decimomannu (Sardinija), 45,9 stopinje Celzija, 19. julija.

Španija

Figueres (Katalonija), 45,4 C 18. julija (začasna najvišja temperatura vseh časov za Katalonijo, prej je bila 43,7 C v Alcarràs/Lleida).

Malaga/Letališče, 44,2 C 19. julija (vezano na prejšnjo najvišjo temperaturo vseh časov 18. julija 1978, rekordi od leta 1942).

Toledo, 26,4 C, nova najvišja najnižja temperatura vseh časov 19. julija (prejšnja 25,8 C julija 2010).

Valencia/Letališče, 27,5 C, nova najvišja najnižja temperatura vseh časov 19. julija (prejšnja 27,1 C 27. julija 2022).

Francija

Tiranges (Haute-Loire, 603 m), 40,6 C (prejšnja: 40,2 C, 7. julij 2015, zapisi od 1. januarja 1983).

Serralongue (Vzhodni Pireneji, 700 m), 40,4 C (prejšnja: 37,0 C, 22. avgust 2012, zapisi od 1. avgusta 1985).

Mandelieu la Napoule, 39,4 C, nova najvišja temperatura vseh časov 19. julija (prejšnja 39,2 C 6. avgusta 2017).

Cannes, 39,1 C, nova najvišja temperatura vseh časov 19. julija (prejšnja 38,3 C 6. avgusta 2017).

Renno (Korzika, 755 m), 38,3 C (prejšnja: 37,2 C, 1. avgust 2017, zapisi od 1. junija 1993).

Avrieux (Savoje, 1104 m), 36,0 C (prejšnja: 35,6 C, 11. julij 2023, zapisi od 1. oktobra 1948).

Alpe d'Huez (Isère, 1860 m), 29,5 C (prejšnja: 29,4 C, 7. julij 2015, zapisi od 1. januarja 1989).

V Avstriji je observatorij Sonnblick na nadmorski višini 3109 metrov 11. julija zabeležil 15,7 C, kar je najvišja temperatura od začetka merjenja leta 1886 (prejšnji rekord je bil 30. junija 2012 15,3 C).

"Ekstremno vreme – čedalje pogostejši pojav v našem segrevajočem se podnebju – močno vpliva na zdravje ljudi, ekosisteme, gospodarstva, kmetijstvo, oskrbo z energijo in vodo. To poudarja vedno večjo nujnost čim hitrejšega in čim globljega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov," je dejal generalni sekretar Svetovne meterološke organizacije Petteri Taalas.

Morski vročinski val

Površinske temperature Sredozemskega morja so se približale 30 stopinjam Celzija, s čimer so za 5 stopinj presegle povprečno julijsko temperaturo. Učinke morskih vročinskih valov tako že občutijo ribiči, saj vključujejo selitev vrst in izumrtje ter prihod invazivnih vrst. Vpliv segrevanja čutijo tudi na Jadranu.

"Dejal bom, kar je očitno. Pred tem, s čimer se sooča ves planet, še posebej Sredozemlje, ki je žarišče podnebnih sprememb, ni čarobne obrambe. Če bi obstajala, bi jo že uveljavili," je po najdaljšem vročinskem valu v zgodovini države dejal Kyriakos Mitsotakis.