Raziskava je pokazala, da se 50 odstotkov vprašanih strinja, da država uredi položaj izbrisanih, kot določa odločba ustavnega sodišča, 32 odstotkov pa jih je proti. 60 odstotkov jih meni, da ni primerno, da se o pravicah posameznika ali določene skupine ljudi odloča na referendumu. 35 odstotkov pa jih meni, da je primerno.
Če je izbrisanim javno mnenje še kar naklonjeno, pa to ne velja za aktualno temo o gradnji džamije. Manj kot polovica vprašanih (47 odstotkov) jih meni, da je primerno, da si tisti državljani in prebivalci Slovenije, ki pripadajo islamski verski skupnosti, zgradi versko-kulturni center, le tri odstotke manj pa, da to ni primerno. Analiza je po besedah predstojnika Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na Fakulteti za družbene vede Nika Toša pokazala, da je več nestrpnosti v skupinah nižje izobraženih, vernih, desno opredeljenih in preferentov desno-sredinskih strank. Vendar se glede gradnje džamije mnenje razlikuje v Ljubljani, kjer naj bi do gradnje prišlo, in celotno Slovenijo: v Ljubljani je za gradnjo kar 60 odstotkov prebivalcev, v celotni Sloveniji pa le 47 odstotkov. To po besedah Toša pomeni, da v primeru referenduma islamska verska skupnost verjetno ne bi dobila versko-kulturnega centra.
V decembrskemu Politbarometru so raziskovalci postavili aktualno vprašanje, ali bi morali imeti priseljenci enake pravice kot vsi ostali. S tem jih soglaša 41 odstotkov, medtem ko jih 51 odstotkov ne soglaša. Taki odstotki pomenijo po besedah Toša resno skrb, saj so celo slabši kot lanski rezultati, ko smo bili med strpnimi evropskimi državami skoraj na dnu lestvice, za njo sta ostali le še Švica in Madžarska.
Priljubljenost Ropove vlade
Po Toševih besedah je v decembru precej pridobila na priljubljenosti vlada Antona Ropa: podpora je po Politbarometru sodeč 53-odstotna, kar je največ, od kar je vajeti v roke prevzel Rop.
Pri strankarskih opredelitvah je na prvem mestu LDS (25 odstotkov), na drugem mestu je SDS z 11 odstotki, na tretjem sta SLS in ZLSD s šestimi odstotki, na petem NSi (pet odstotkov), na šestem mestu SNS (štirje odstotki), sledita pa SMS in DeSUS z dvema odstotkoma.
Pri ocenjevanju delovanja državnih organov je na lestvici od ena do pet najbolje ocenjen predsednik državnega zbora Borut Pahor, sledijo pa predsednik republike Janez Drnovšek, premier Anton Rop, opozicija, generalna državna tožilka Zdenka Cerar in državni svet, vlada, državni zbor, na zadnjem mestu pa je tokrat ustavno sodišče.