Rekordno sončen februar?

Zadnji mesec meteorološke zime se je podobno kot lani tudi letos začel z obilnimi padavinami. Lani je velik del Slovenije pobelil sneg, tokrat je bilo zelo toplo in dobili smo dež. Začetni dnevi so bili oblačni, v nadaljevanju meseca pa smo bili deležni nenavadno veliko sončnega vremena za februar. V Celju ste že danes dosegli mesečno število ur. Ker se nam od jutri naprej pa vse do konca meseca obeta veliko sonca, bo končni seštevek sončnih ur še veliko višji.

Najbolj sončen februar 1998

Za najmanj osončenega doslej v osrednjem delu Slovenije in na Celjskem velja februar 1969, v Mariboru je bilo najmanj sončnih ur tri leta kasneje, ob morju je bil najbolj siv februar pred sedemnajstimi leti, ko je bilo zabeleženih le 54 sončnih ur. Že leto kasneje so v Portorožu namerili 232 sončnih ur, v preostalem delu Slovenije za rekordno sončnega doslej velja februar 1998.

Pot sončnih žarkov skozi ozračje

Od Sonca proti Zemlji potuje svetloba različnih valovnih dolžin. Ker je temperatura na površini Sonca okoli 5500 °C, večina sevanja do nas pride v vidnem delu spektra svetlobe, največ v obliki rumene svetlobe z valovno dolžino 550 nanometrov.

Ko sončni žarki dosežejo vrh naše atmosfere, se del sevanja odbije nazaj, preostali del vstopi v ozračje. Na molekulah v zraku in na prašnih delcih (aerosolu) se sončna svetloba razprši in nato v vseh smereh širi proti tlom. Najbolj se v ozračju razprši modra svetloba, kar je razlog, da vidimo nebo modro.

Del sevanja se v ozračju vpije oziroma absorbira. V nižjih plasteh ozračja največji delež neposredne sončne svetlobe vpije vodna para. V višjih plasteh največ kratkovalovnega sevanja absorbira ozon ( O3), ki nas hkrati ščiti tudi pred škodljivim ultravijoličnim sevanjem.

Koliko energije dobimo od sonca?

V Sloveniji kvadratni meter vodoravno usmerjene površine prejme dobrih 1000 kilovatnih ur energije na leto. Povprečno slovensko štiričlansko gospodinjstvo v enem letu porabi približno 3500 kilovatnih ur električne energije. Če bi imeli napravo s 100-odstotnim izkoristkom, ki bi vso prejeto sočno energijo pretvorila v električno, bi potrebovali le dobre tri kvadratne metre tal, da bi zadostili celoletni potrebi ene družine po električni energiji.

Površina Slovenije znaša 20271 kvadratnih kilometrov oziroma dobrih 20 milijard kvadratnih metrov. Površina celotne države letno prejme toliko energije, kot bi je porabilo slabih 7 milijard slovenskih gospodinjstev. Seveda ne znamo in najverjetneje nikoli ne bomo zmogli pretvoriti vse sončne energije v električno, trenutni izkoristek solarnih panelov je le med 10 in 15 odstotki.