Kaj pravzaprav pomeni osem stopenj po Richterjevi lestvici? Kolikšna energija se sprosti ob takšnem potresu?
Zelo velika. To je sicer zelo težko povedati, lahko pa za primerjavo povem, da je imel do sedaj najmočnejši potres na svetu deveto stopnjo po Richterju, kar pomeni približno deset ali več tisoč atomskih bomb. Lažje bi to prenesel v sproščeno energijo oziroma tisto, kar čutimo na površini, to je intenziteta potresa, ki jo merimo v evropski lestvici. Potres bi tako meril 10., če ne celo 11. ali 12. stopnjo po evropski potresni lestvici.
Zanimivo pri vsem tem pa je, da na srečo smrtnih žrtev ni bilo veliko. Zakaj? Je to zaradi načina gradnje?
Za to sta najmanj dva razloga, in sicer oddaljenost potresnega žarišča od kopnega ter potresno varna gradnja, kar je na Japonskem še posebnega pomena. Japonska in Amerika ležita ob potresno najdejavnejšem območju na svetu – pacifiškem pasu, zato sta obe državi poskrbeli za potresno varno gradnjo, zlasti za preventivo.
Japonske oblasti opozarjajo pred popotresnimi valovi, cunamiji. Kako nastanejo? Kolikšni so in s kakšno hitrostjo potujejo?
To, da je žarišče pod morskim dnom, je pozitivno za kopno, lahko pa nastanejo sekundarni pojavi, kot je cunami. Namreč na morskem dnu nastanejo veliki premiki. Mase vode se ob tem premaknejo, zato vzvalovi ogromna količina vode, ki se potem giblje v obliki dolgih valov, katerih valovna dolžina je lahko tudi do tisoč kilometrov in katerih hitrost je med 150 in 700 kilometri na uro. Taki valovi lahko dobesedno izbrišejo objekte in prebivalce iz določenih otokov.
Pretila naj bi še ena nevarnost. Vulkan Fudži naj bi se na nekaj mestih posedel, prav tako pa napovedujejo nove popotresne sunke. Kaj se lahko zgodi?
To območje je tako potresno kot vulkansko aktivno, saj se lahko ti dve dejavnosti prepletata. Žal pa naravoslovje v tem trenutki ni sposobno napovedati, ali sta Fudži in potres v medsebojni povezavi.
