Po julijskem potresu je bilo še 75 močnejših popotresnih sunkov. Je to običajno, gre zgolj za umirjanje tal?
Za seizmologe je popotresna dejavnost povsem običajna, za ljudi pa seveda ni, ker ti dodatni sunki vnašajo še večji preplah in vznemirjenje. Čim močnejši je glavni sunek, potem je tudi število popotresnih sunkov večje, tudi močnejši so in dlje časa trajajo. Mi beležimo dnevno po nekaj deset popotresnih sunkov, ki so večinoma šibkejši, vmes pa so seveda tudi taki, ki jih posamezni prebivalci ali celotno naselje čutijo.
Domačini pravijo, da so popotresni sunki tokrat drugačni kot pred šestimi leti. Zdaj naj bi se tla dvigovala in spuščala. Kaj menite o tem?
Vsak potres je pojav zase in vsako valovanje, ki se razvije pri določenem potresu, je lahko različno. Potresni valovi se namreč med seboj združujejo, odbijajo in zaradi različnih geoloških podlag lahko na posameznih mestih pride do učinkov, ki so popolnoma različni od predhodnega potresa. To se je izkazalo tudi pri tem potresu. Kljub temu, da je bil bistveno šibkejši od potresa leta 1998, je na posameznih mestih dosegel učinke, ki so celo presegli učinke leta 1998.
Lahko v Posočju pričakujemo še kakšen močnejši popotresni sunek, ki bi povzročil nove poškodbe na hišah?
Nepredvidljivost ostaja, vendar glede na število popotresnih sunkov pričakujemo še dodatne sunke. Seveda so pa vedno šibkejši od najmočnejšega. Najmočnejši doslej je bil dva dni po glavnem potresu, 14. julija, in je imel magnitudo 3,7. Bil je torej nekaj desetkrat šibkejši od glavnega potresa.
Kdaj naj bi se tla umirila? Po potresu leta 1998 so se tresla še približno tri mesece.
To ne bo držalo. Kar mi instrumentalno beležimo potrese, lahko ena od teorij razlaga, da bi celo ta potres bil popotresni sunek potresa leta 1998.
Nekateri pravijo, da naj bi bil tokratni potres dvojček tistega iz leta 1998 ter da včasih prihaja tudi do tako imenovanih trojčkov. Koliko so te teorije realne? Lahko torej pričakujemo nov močan potresni sunek v prihodnjih letih?
Gre za to, da je ta potresnost tal v popolnoma istem prelomnem sistemu kot potres leta 1998. To je dinarska struktura, ravenski prelom, ki se širi v smeri severozahod – jugovzhod in takrat se je aktiviralo žarišče v globini osem kilometrov. Popotresni sunki so nastajali približno na oddaljenosti desetih kilometrov. Ta potres je bil po sproščeni energiji šibkejši, to območje je bistveno manjše, pa vendar so še možni popotresni sunki. Verjetno pa ne bodo presegali magnitude 3.
