Poziv k zaustavitvi razpisa za nabavo helikopterjev: 'Razpis je sporen'

"Zahtevamo, da takoj zaustavite razpis za nabavo novih helikopterjev za reševanje." Tako v javnem pismu državo – in predvsem notranje ministrstvo Boštjana Poklukarja – pozivajo reševalci in urgentni zdravniki. Prav slednji so danes stopili pred naše kamere in opozorili: sistem helikopterskega reševanja po 20 letih nujno potrebuje korenite spremembe.

Medtem ko je v tujini helikopter na kraju nesreče v 20 minutah, pri nas v 15 minutah šele vzleti – z Brnika ali iz mariborske baze.

"Trenutno imamo občutek, da se – namesto da bi končno vzpostavili sodoben sistem Helikopterske nujne medicinske pomoči – zgolj krepi Policija z dvema novima helikopterjema." S tem zapisom so se reševalcem v odprtem pismu pridružili tudi zdravniki urgentne medicine. Tudi oni so pred predvidenim nakupom večkrat sodelovali na sestankih na Ministrstvu RS za zdravje. "Smo se uskladili, kaj vse bi morali helikopterji izpolnjevati, da bi lahko z njimi delali sodobno nujno medicinsko pomoč. To, kar pa zdaj iz razpisa izhaja, pa ne govori za to in je to popolnoma nesmiselno, da se izvede," je kritičen Matevž Privšek, specialist urgentne medicine iz Centra za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze ZD Maribor.

Helikopterska nujna medicinska pomoč je v Sloveniji že 20 let zgolj pilotski projekt, opozarja. Za bolnike in ekipe nujne medicinske pomoči je zato skrajni čas, da se to končno spremeni. "Eno je vzpostavitev namenskih baz in mreže, ki bi zagotavljala pokritost po celi državi – se pravi z vso infrastrukturo tako za helikopter, torej za plovila, kot tudi za izvajalce, se pravi reševalce. Potem so tu namenski helikopetrji, ki so namenjeni nujni medicinski pomoči, torej niti ne ostalim dejavnostim zdravstva. Tudi sistem zvez, aktivacij in vseh teh stvareh bi bilo nujno urediti," dodaja.

Ta hip so enostavno prepočasni, opozarjajo.

Kot razlaga šef ljubljanske enote, morajo večkrat tedensko iz helikopterjev odstranjevati medicinsko opremo – na primer defibrilatorje, monitorje in infuzijske črpalke. Prav tako večkrat, ker sta helikopterja zasedena z drugimi nalogami, pacienti ostanejo brez hitre nujne pomoči. "Če doživite infarkt pri 50 letih, recimo možgansko kap, in smo prepozni in nepopravljivo odmre del možganov, bo bolnik prepozno prišel v bolnico in bo tako postal vzdrževani člani družbe. In to stane ... Na koncu koncev, če moramo že vse skupaj gledati skozi finance," pa ponazarja Uroš Lampič, specialist urgentne medicine in vodja enote HNMP Brnik.

Na notranjem ministrstvu, da je bila odločitev o izbiri Leonarda zakonita, strokovna in transparentna. Da ta še ni pravnomočna in je zato ne morejo podrobneje komentirati.

Tudi na zdravstvenem ministrstvu niso želeli stopiti pred naše kamere, v pisnem sporočilu so zapisali, da bodo "dodatne zahteve reševalcev in izvajalcev HNMP upoštevane pri pripravi celovite reorganizacije sistema, kamor sodi tudi ustanovitev novega javnega zavoda za nujno medicinsko pomoč". Vlada je izhodišča za to sicer potrdila pred dvema tednoma.

"Želimo si, da se sodobna helikopterska nujna medicinska pomoč uredi tudi pri nas," o razlogih, zakaj so z odprtim pismom pisali odločevalcem, pojasnjuje Thomas Germ, predsednik sekcije reševalcev v zdravstvu.

Po njegovem mnenju razpis ni upošteval vseh izhodiščnih priporočil zdravstvene stoke in je zato strokovno sporen. "Oskrbo bi si želeli izboljšati, a s tem, da si tri službe delijo en helikopter, je nemogoče. Razpoložljivost je motena in ni omogočena v vsakemu trenutku, ko bi jo potrebovali," je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnil Germ, ki si želim da bi se dolgoročno uporabljalo samo namenske helikopterje.