Reševalna vaja na Kaninu: uspešno rešili na žičnici ujete smučarje

"Vedno moramo biti pripravljeni, kako ravnati v primeru nesreče. Cilj je vedno eden in edini – v čim krajšem času osebe, ujete na žičniški napravi, spraviti na varno," pojasnjuje jamarska reševalka Mateja Mazgan Senegačnik, ki se je v soboto udeležila reševalne vaje na Kaninu. 

Tovrstna reševanja sicer izvaja več reševalnih služb – žičničarji, gasilci, Gorska reševalna služba in Jamarska reševalna služba. 

Kot pojasnjuje Mazgan Senegačnikova, takšnih nesreč v Sloveniji ni veliko, se pa dogajajo. Običajno so močno pogojene z vremenom, kar pomeni, da se pogosteje zgodijo ob neugodnih vremenskih pogojih. Torej pozimi, ko žičniške naprave najpogosteje obratujejo, torej v mrazu. "Zato moramo biti še posebej hitri in dobro izurjeni, da ujetim na žičniških napravah pomagamo v najkrajšem možnem času. V primeru nesreče se vedno najprej aktivira najbližje reševalce, nato pa se glede na zahtevnost intervencije aktivira tudi preostale reševalne službe." 

Reševanje poteka tako, da s pomočjo dolgega droga, frače ali pa s plezanjem po stebru žičniške naprave prispejo do jeklenice, nato pa po jeklenici do ujetih na napravi. Ujete najprej pozdravijo, se jim predstavijo, povejo potek reševanja ter jih v primeru panike pomirijo. Nato jih s pomočjo vrvne tehnike spustijo na tla, kjer jih po potrebi (ozebline ...) sprejme druga reševalna služba. 

"Z izvedbo tovrstne vaje na Kaninu smo bili tako mi kot tudi tamkajšnji žičničarji zelo zadovoljni, saj smo dokazali, da smo dobro usposobljeni," je še povedala.