Kot je vajo komentiral minister za obrambo Anton Grizold, se je pokazalo, da je za državo, kot je Slovenija, edino racionalno in nujno potrebno, da v miru povezujemo elemente obrambnega sistema, torej sile zaščite, reševanja, pomoči in Slovenske vojske. Skratka, da smo pripravljeni pomagati s celotnim obrambnim sistemom, je dodal minister, ki je bil sicer s potekom vaje, na kateri je sodelovalo približno 190 udeležencev, zadovoljen.
V "scenariju" vaje je bilo še predvideno, da je ogroženih približno 30 hiš in 100 ljudi. Namen vaje je bil preizkus in preverjanje temeljnih predpostavk in načel zaščite, reševanja in pomoči v primeru ujme, ki ima za posledico poplave, zemeljske plazove in poplavni val zaradi porušitve visoke pregrade. V primeru porušitve obstaja pogosto poleg gospodarske škode tudi nevarnost človeških žrtev, opozarjajo na obrambnem ministrstvu.
Po jutranji predstavitvi vaje so potekali prikazi reševanja po petih delovnih točkah. Na prvi (suhi zadrževalnik Mareke) so se lotili različnih načinov dvigovanja nasipa oz. uporabe vreč, napolnjenih s peskom, na drugi (zemeljski plaz - peskokop) pa je potekala oskrba poškodovanih do prevoza v bolnišnico ter iskanje pogrešanih s pomočjo reševalnih psov. Na tretji delovni točki (pri osnovni šoli Tabor) so med drugim preizkusili alarmiranje prebivalstva, izvajanje evakuacije, pregled hiš ter reševanje ljudi, evakuacijo s pomočjo helikopterja in nujni prevoz. Na četrti delovni točki (obvoznica pri naselju Brod) je potekala postavitev UMTECH plošč, postavitev lansirnega mostu, večja najdba neeksplodiranih ubojnih sredstev in pregled terena. Pri zadnji delovni točki (Narodni dom Dolnji Logatec) pa so potekali sprejem in popis prebivalcev, ugotavljanje stanja, priprava zahtevkov za pomoč ter nudenje prve in psihološke pomoči.
V ljubljanski regiji so poplave zelo pogoste, najpogostejše pa so v spomladanskem in jesenskem času. Zadrževalnik na Reki pri Logatcu, ki ga glede na gradbeno površino in prostornino zajezene vode uvrščamo med visoke pregrade, je eden izmed dveh zadrževalnikov na območju ljubljanske regije, ki sta veliko prispevala k zmanjšanju poplav na določenih območjih. Vendar pa pregrade, ki ležijo po toku reke navzgor od naseljenih območij, vedno predstavljajo določeno nevarnost za prebivalstvo in objekte pod njimi. Ob porušitvi pregrade vdre voda iz akumulacije po dolini navzdol v obliki vala s skoraj navpičnim čelom, ki se lahko širi s hitrostjo več deset kilometrov na uro. V primeru porušitve pregrade v Logatcu bi bil poplavljen velik del hiš v obeh naseljih, prav tako pa tudi prometnice.
