Analitiki ocenjujejo, da je osrednji razlog za nastanek zaostankov, poleg slabo izvedene reforme sodišč, še vedno prenizka učinkovitost. Ključna ugotovitev pa je, da je večje število sodnikov rešilo manj zadev. Nove zaposlitve sodnikov zato niso predvidene, minister Bizjak pa dodaja, da dolgoročno gledano nameravajo število sodnikov celo zmanjšati, medtem ko bodo izpad nadomestili z drugimi poklici.
Večja mobilnost sodnikov, dodatno nagrajevanje in pomoč v obliki sodniških asistentov, je le nekaj od konkretnejših ukrepov pravosodnega ministrstva, da bi sodišča rešilo zaostankov. Ukrepati pa bo potrebno tudi pri samem izobraževanju, je prepričan minister Bizjak. Zato bo država poleg krajše pripravniške dobe namesto enega uvedla dve vrsti pravosodnih izpitov. Prvi, pravniški, bo le za tiste, ki dela ne nameravajo opravljati v pravosodnem sistemu, nadgraditev pravniškega, pravosodni izpit, pa bo le za bodoče sodnike, tožilce in pravobranilce.
Ocena dela sodišč naj bi danes na vladi sprožila živahno razpravo. Ministri ugotavljajo, da je sodnikov in materialnih sredstev za tekoče delo sodišč dovolj. Zaradi zmanjšane storilnosti pa cena posameznih storitev na sodiščih le narašča.
