Stroka: Želimo si ustrezno urejen bolniški prostor za oskrbo pacienta

Razpis za nakup reševalnih helikopterjev je pravnomočen – ministrstvo za notranje zadeve zdaj čaka podpis pogodbe z italijanskim Leonardom, so sporočili iz ministrstva Boštjana Poklukarja.

Matevž Privšek, zdravnik in podpredsednik sekcije za urgentno medicino, je povedal: "Rezultati oziroma izid ni presenečenje, nas pa žalosti, ker to pomeni nadaljevanje improvizacije, na katero smo opozarjali." 

Zaskrbljeni so urgentni zdravniki, ki vsakodnevno letijo na reševalnih helikopterjih. "Pri vsem skupaj smo malo razočarani nad potekom dogodkov, namreč obljubljeno je bilo, da bo to namenski helikopter za potrebe nujne medicinske pomoči in pričakovali bi, da bi bile potrebe pacientov tiste, ki bodo diktirale vse ostalo. Žal pa so tukaj očitno prevladali neki drugi interesi in potrebe pacientov niso v ospredju," je dodal Privšek.

Na razpis notranjega ministrstva sta namreč prišli dve ponudbi, ena iz Airbusa in ena iz Leonarda, a helikopter slednjega, ki je zmagal na razpisu – po mnenju stroke ne izpolnjuje standarda EN 13718, ki ga je v razpisu zahtevalo Poklukarjevo notranje ministrstvo, ob sočasni uporabi vitla, ki ga je ministrstvo v razpisu prav tako zahtevalo.

Dr. Florian Reifferscheid, predsednik Zveznega združenja delovnih skupin urgentnih zdravnikov v Nemčiji, razlaga: "Na primer pri helikopterju 145 (Airbus) lahko pacienta naložiš med letom znotraj helikopterja in ga oskrbiš v kabini. Zdravnik lahko opravi vse potrebne posege v helikopterju brez dodatne pristajalne procedure. Nisem pa povsem prepričan, ali je to mogoče tudi pri modelu 169 (Leonardo)"  je že prejšnji teden razložil nemški zdravnik z dvajsetletnimi izkušnjami v helikopterskem reševanju. 

Nosila so v Leonardovem helikopterju med uporabo jeklenice namreč postavljena prečno na smer letenja, torej je pacient z glavo in nogami obrnjen proti stranskim vratom – kar pa ni v skladu s standardom EN 13718, ki predvideva: "Da se pacientu zagotovi varna oskrba, ki je v skladu s standardom, morajo biti nosila nameščena v smeri leta. Če so nameščena prečno na smer leta, ni dovolj prostora za vse ukrepe, predvsem za oskrbovanje dihalnih poti," pravi Reifferscheid.

In tudi zaradi tega – še opaža urgentni zdravnik – je v Nemčiji najbolj razširjen reševalni helikopter Airbus H-145. "V uporabi so na številnih lokacijah v Nemčiji, Švici, Avstriji in Skandinaviji, uporabljajo se za vitlanje, nočne misije in medbolnišnične prevoze. Torej celoten spekter nalog, ki se jih opravlja z reševalnim helikopterjem," dodaja Reifferscheid.

"Pravzaprav to ni neka naša kaprica ali favoriziranje točno določenega proizvajalca, ampak je enostavno prenos nekih dobrih praks iz tujine, iz drugih držav, kjer to že desetletja uporabljajo in predstavljajo neki standard," zaključuje Privšek.

Na ministrstvo za notranje zadeve, ki je naročnik helikopterjev, smo danes poslali več vprašanj, med drugim kateri koraki sledijo, kako hitro bi lahko ministrstvo podpisalo pogodbo z Leonardom ter kdo je sedel v strokovni komisiji, ki je pripravila razpisno dokumentacijo, a nam na naša vprašanja niso odgovorili.

Kaj zdaj? Kaj takšen izbor pomeni za oskrbo ponesrečencev? Je v oddaji 24UR ZVEČER odgovarjal Thomas Germ, predsednik Sekcije reševalcev v zdravstvu.

Kljub večkratnim opozorilom stroke, da izbrana helikopterja Leonardo ne ustrezata zahtevam za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči, je ministrstvo za notranje zadeve razpis izpeljalo do konca in bo podpisalo pogodbo za nakup. Germ ob tem opozarja, da "člani stroke nismo dosegli, da bi ministrstvo ali vlada sprejela strokovno odločitev". Kot pravi, bodo, ko bosta helikopterja čez dve leti prispela, "pač delali s tistim, kar so nam nabavili", a ob tem poudarja, da si želijo le ustrezno urejen bolniški prostor, ki omogoča kakovostno oskrbo pacienta. "V tem primeru tega ne bo, improvizacija, ki traja že 22 let, pa se bo nadaljevala," dodaja.

Na ministrstvu javnosti še vedno niso razkrili imen članov komisije, ki so izbrali helikopterja. "Bilo bi zanimivo videti imena ljudi, ki so odločali o teh stvareh in niso imeli posluha za stroko," pravi Germ. Odgovornost za morebitno slabšo oskrbo po njegovih besedah ne more biti na strani zdravnikov: "Opozarjali smo, kaj potrebujemo, in si prizadevali za boljše pogoje. Če bo oskrba slabša, bo moral odgovornost prevzeti nekdo drug."

Čeprav Golobova vlada njihovih zahtev ni upoštevala in se predsednik vlade na njihov poziv ni odzval, Germ zagotavlja, da se ne bodo predali. "Ne bomo vrgli puške v koruzo. Še naprej bomo sledili modernim trendom oskrbe, kjer je pacient na prvem mestu, in se borili za pogoje, ki omogočajo napredno zdravljenje z najboljšo možno opremo," je odločen.