
Predlog je pripravljen na podlagi "sinteze dosedanjih razprav" in mnenja državnega sveta, ki je nedavno državnemu zboru poslal predlog, da "prevzame" njegovo pobudo za dopolnitev temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije z ustavnim zakonom. Omenjeni poslanci so danes sporočili, da so "neskončne razprave" o izbrisanih zapeljale v slepo ulico, zato so v upanju na smotrno in kompromisno rešitev pripravili svoj predlog. Svoj predlog bodo v proceduro vložili v primeru, če bodo zbrali 60 podpisov poslancev, toliko glasov pa je potrebnih tudi za sprejem ustavnega zakona. Predsednik vlade Anton Rop je na današnji novinarski konferenci predlog poslancev komentiral kot "v osnovi dobro namero".
Pobuda po njegovih besedah ne sme temeljiti na kakršnemkoli politiziranju ali prestižnih bojih med strankami. Če bo prevladal razum in če bo šlo za razpravo o konkretnih rešitvah in ne o čem drugem, Rop verjame, da je večina rešitev v zakonu sprejemljivih, tudi za veliko večino poslancev LDS. Dodal je še, da bodo predlog še natančno preučili.
Predlog sicer večinoma povzema predlog državnega sveta, v katerem pa je tudi veliko rešitev iz sistemskega zakona o izbrisanih. Najnovejši predlog skupine poslancev tako predvideva, da dobijo izbrisani s kasneje pridobljenim dovoljenjem za stalno prebivanje ali državljanstvom status tujca s stalnim prebivališčem od 25. februarja leta 1992 (dan izbrisa) naprej, če izpolnjujejo kriterije dejanskega življenja v Sloveniji.
Druga kategorija izbrisanih, ki niso pridobili stalnega bivališča ali državljanstva, pa bo lahko znova pridobila stalno bivališče od izbrisa naprej pod določenimi pogoji. Tako bodo morali izbrisani dokazati, da si statusa niso uredili iz objektivnih razlogov ter da so si uredili ali poskušali urediti vsaj status tujca z začasnim prebivališčem. Kot objektivne razloge za neureditev statusa predlog našteva ravnanja državne uprave, ki niso bila v skladu z načeli zakona o upravnem postopku in etiko državnih uslužbencev, nezmožnost dostave ustreznih listin (predvsem zaradi vojne na območju nekdanje SFRJ) ter druge okoliščine, na katere izbrisani niso mogli vplivati.
Predlog med drugim vsebuje tudi rešitve, s katerimi je mogoče izvesti posebni ugotovitveni postopek o izpolnjevanju pogoja dejanskega življenja v Sloveniji, če v postopku izdaje odločbe o pridobitvi dovoljenja za stalno bivanje upravni organ ni ugotavljal dejanskega življenja v Sloveniji. Vsebuje tudi določbe o omejitvi odškodnin in o reviziji že izdanih odločb o stalnem prebivanju. V predlogu je še zapisano, da se tehnični zakon o izbrisanih ne uveljavi, odlok o razpisu referenduma o tehničnem zakonu pa preneha veljati.