Vodje poslanskih skupin se bodo predvidoma znova srečali v četrtek, ko naj bi preverili, ali je mogoče doseči konsenz o amandmajih k sistemskemu zakonu o izbrisanih (med drugim glede odškodnin in revizij že izdanih odločb o stalnem prebivanju). "Morda pa bomo tudi našli pot, da se te rešitve zapišejo v ustavni zakon," je po sestanku povedal vodja poslanske skupine SLS Janez Podobnik.
Krivic kritičen do vlade
Pravni zastopnik društva izbrisanih Matevž Krivic v komentarju aktualnih dogodkov glede izbrisanih ocenjuje, da bo vlada po hitrem postopku sprejela sistemski zakon. Vlada bo proceduro, če bo potrebno, izpeljala tudi s kršenjem poslovnika državnega zbora, meni Krivic, samo da se čim prej reši vprašanje izbrisanih. Po njegovem mnenju je šla vlada tako daleč, da sedaj opoziciji ponuja tudi referendum o sistemskem zakonu, ki ga bi državljani najverjetneje zavrnili. V primeru, da bo sistemski zakon sprejet, pa je društvo izbrisanih ponovno napovedalo presojo pred ustavnim sodiščem. Rezultat bi bil že peti vladni poraz v zadevi izbrisani, je v sporočilu zapisal nekdanji ustavni sodnik Krivic.
"Vlada je šla tako daleč, da ksenofobni opoziciji ponuja, da jim nahujskani in zavedeni ljudje na referendumu zrušijo ne le tehnični zakon o izbrisanih, temveč na isto nedeljo tudi sistemski zakon." Tako vlada ponuja opoziciji referendum za zakon, ki ga državni zbor sploh še ni sprejel.
Društvo izbrisanih sicer že od oktobra lani, ko je bil v proceduro prvič vložen osnutek sistemskega zakona, opozarja na kar 15 neustavnih mest v zakonu, v zadnjih predlogih pa so rešitve še slabše. Po mnenju Krivica je največji paradoks v tem, da vladna stran nov sistemski zakon kljub opozorilom društva razglaša za skladnega z ustavo in za uresničevanje odločbe ustavnega sodišča. Hkrati pa zakon ponujajo opoziciji "pod referendumski nož". Ob tem se Krivic sprašuje, ali so se vpleteni tokrat že vnaprej dogovorili s predsednikom državnega zbora Borutom Pahorjem, da bo še enkrat zamudil z vlogo na ustavno sodišče, tako da sodišče tudi tega protiustavnega referenduma ne bo moglo preprečiti.
Kot je znano, se je predsednik vlade Anton Rop v ponedeljek zavzel, da bi bila referenduma o tehničnem in sistemskem zakonu o izbrisanih, če bi opozicija zahtevala tudi slednjega, izpeljana istočasno. Dodal je, da je treba možnost sočasne izpeljave obeh referendumov še natančno preučiti, ustavno sodišče pa bo moralo tudi presoditi, ali je možen referendum o sistemskem zakonu o izbrisanih. Glede izključitve nematerialnih odškodnin izbrisanim v sistemskem zakonu pa je premier dejal, da so to rešitev predlagali pravni strokovnjaki, da pa je še vedno mogoča razprava o tem vprašanju. Rop sicer meni, da rešitev glede nematerialnih odškodnin lahko prestane morebitno presojo ustavnosti.
Drnovšek za reševanje na ustaven način
Po današnji ratifikaciji pristopne pogodbe Slovenije z EU v državnem zboru je na novinarsko vprašanje o izbrisanih odgovoril predsednik države Janez Drnovšek. Za Slovenijo bi bilo veliko bolje, da bi stranke čim prej našle skupni jezik, "seveda na ustaven način", in da bi se lotili drugih vprašanj, je dejal Drnovšek. Janez Drnovšek ocenjuje, da je za dogovor na razpolago malo časa. "Očitno je, da se obe strani zelo težko dogovarjata, čeprav v zadnjih dneh vsebinske razlike niso več tako velike," je dejal Drnovšek. Kot je znano, je predsednik v začetku januarja vladnim in opozicijskim strankam predlagal, naj poskušajo najti pot, po kateri bi se izognili referendumu o tehničnem zakonu o izbrisanih.
Kučan pogajanja vidi kot zavlačevanje
Bivši predsednik republike Milan Kučan pa medstrankarska pogajanja o izbrisanih v minulih tednih vidi predvsem kot "zavlačevanje in beg pred odgovornostjo". Po Kučanovem mnenju je reševanje problematike izbrisanih z ustavnim zakonom formalna možnost, vendar "seveda ne z argumentacijo, da je to način, ki tistim, ki bi bili morebiti prizadeti, jemlje možnost ustavne pritožbe pri kršenju njihovih pravic". To je izigravanje človekovih pravic, ki so po njegovem mnenju najvišja vrednota in so tudi nad ustavo. Na vprašanje o izdajanju dopolnilnih odločb o stalnem prebivanju izbrisanim, kar že nekaj časa napoveduje notranji minister Rado Bohinc, pa je Kučan odgovoril, da je ustavno sodišče o tem sprejelo odločitev z odločbo aprila lani. "Gre za to, kako kdo razume svojo odgovornost za izpolnjevanje tega, kar je naložilo ustavno sodišče."