Resnica bi prepovedala izobešanje nekaterih zastav

Dan pred praznikom dneva državnosti je poslanska skupina Resnica vložila predlog dopolnitve Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije. S tem predlagajo uvedbo člena 14.a, ki bi narekoval, da bi bilo na objektih javne oblasti "dovoljeno uporabljati samo tiste zastave, grbe, znamenja, napise, transparente in druge javno vidne oznake, za katere obstaja izrecna pravna podlaga".

"Pravna podlaga obstaja za zastavo Republike Slovenije, Evropske unije, na nosilcih posebnih pooblastil, kot je recimo Slovenska vojska, tudi zastava Slovenske vojske itd. Jasni so tudi protokolarni obiski iz tujine," je ob vložitvi novele naštel vodja stranke in predsednik državnega zbora Zoran Stevanović, ki ob tem napoveduje: "Zagotovo na uradnih institucijah ne bodo več visele nelegalno zastave tujih držav, nekih gibanj, društev itd."

Inšpekcija bi po predlogu poslanske skupine ob kršitvi spremenjenega zakona odredila odstranitev spornega simbola ali oznake. Odločba bi bila izvršljiva takoj, odstranitev pa bi morala biti izvedena najpozneje v 24 urah. Pritožba ob tem, kot so zapisali v sporočilu za javnost, ne bi zadržala izvršitve.

Predlog ob tem predvideva tudi globe za kršitelje, in sicer bi bili javni zavodi, agencije, skladi in druge pravne osebe javnega prava ob ugotovljeni kršitvi kaznovani z globo od 1500 do 5000 evrov, odgovorne osebe z globo od 500 do 2000 evrov, fizične osebe, ki bi brez soglasja upravljavca na javnem objektu izobesile ali namestile oznake, pa z globo od 300 do 1000 evrov.

"Vse zastave, transparenti, napisi ali drugi simboli, ki bi bili ob uveljavitvi zakona v nasprotju z novimi pravili, bi morali biti odstranjeni v 24 urah po začetku veljavnosti zakona," še navajajo v predlogu.

Poslanska skupina ob tem navaja, da podobna pravila veljajo tudi v Italiji, Avstriji, Nemčiji in Franciji, menijo pa še, da bi s to spremembo okrepili institucionalno in politično nevtralnost javnih institucij.

V Resnici ocenjujejo, da predlog ne posega v pravico posameznikov, društev ali drugih organizacij do svobode izražanja, saj se nanaša izključno na zunanje dele objektov javne oblasti.

Spomnimo, da je bila prva poteza nove oblasti prav odstranitev palestinske zastave na vladnem poslopju. Kot je takrat dejal predsednik vlade Janez Janša, zastave, ko je prišel na sedež vlade, ni bilo več. "Nekdo se je že prej zavedal, da se je končal nek čas antisemitizma, ki se je uradno spodbujal in je bil verjetno dodatno spodbujan tudi z opranim iranskim denarjem v času neke leve vlade," je ocenil.

Po drugi strani se je na odstranitev zastave kritično odzval nekdanji predsednik vlade Robert Golob, ki je dejal, da po zaprisegi nove vlade "zastava naroda, ki je preživel in preživlja neizmerno trpljenje, ne sme plapolati niti minuto več".

Dodal je, da ta zastava "ni plapolala ne le za Palestince, ampak za pravičnost, za dostojanstvo, za sočutje, za človečnost in mir. Za vse narode, ki so zatirani, ki jim niso priznane človekove pravice, ki jim ni priznan obstoj".

Slovenija je imela pod vodstvom Goloba izjemno kritično držo do izraelskih napadov na Palestino. Junija 2024 je tudi uradno priznala Palestino kot neodvisno državo, Izrael je večkrat pozvala k prekinitvi ognja in odprtju humanitarnega koridorja za zaščito civilistov ter povečala humanitarno pomoč za Palestino, slovenska vlada je kot prva evropska država prepovedala uvoz, izvoz in tranzit orožja v Izrael, prav tako je za nezaželeni osebi razglasila dva izraelska ministra.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je takrat palestinsko zastavo izobesila na pročelje predsedniške palače ter ob tem jasno sporočila, da "genocid nad Palestinci ni ustavljen".

Prav tako so v začetku junija pred stavbo ministrstva za kulturo, ki ga s prihodom nove vlade vodi ministrica Ignacija Fridl Jarc, odstranili mavrično zastavo, ki je pred tem v času meseca ponosa štiri leta izkazovala podporo LGBTIQ+ osebam.

Tudi takrat so se na ministrstvu sklicevali na politično in ideološko nevtralnost državnih ustanov. Kot so dejali, "pravice pripadnikov skupnosti LGBTQ+ spoštujemo in jih nihče ne postavlja pod vprašaj. Menimo pa, da podpora posameznim družbenim ali političnim gibanjem ni naloga državnih simbolov in državnih ustanov".

Na njihovo dejanje se je kritično odzvala nekdanja kulturna ministrica Asta Vrečko, ki je dejala, da gre pri tem za "vodenje kulturnega, ideološkega boja skrajno desnih in zatiranja vseh drugače mislečih". Dodala je, da je junij mesec ponosa, z izobešanjem mavrične zastave pa da izkazujejo, da je Slovenija prijazna do vseh državljanov, da ne diskriminira. Snetje mavrične zastave izpred stavbe ministrstva za kulturo je razumela kot simbolno gesto, da spoštovanje vseh po njenem mnenju ne bo v prvi vrsti vodilo te vlade.

Čeprav je tudi Slovenija v zadnjih letih postala bolj enakopravna na področju pravic LGBTIQ+ oseb, pa ta še vedno ni dosegla popolne enakopravnosti. Poleg sistemskih težav so tu še vedno negativne reakcije iz okolice. Diskriminacija, neenaka obravnava in nasilje so še vedno prepogosta dejstva njihovega vsakdana.

A v času zadnje Janševe vlade so, ko je 24. februarja 2022 Rusija napadla Ukrajino, še isti dan v podporo Ukrajini na vladni palači izobesili ukrajinske zastave.

Leto dni prej, maja 2021, pa so na pročelju vladnega poslopja izobesili tudi izraelsko zastavo. Kot so takrat pojasnili na Uradu vlade za komuniciranje, so želeli s tem izraziti podporo Izraelu.