Poslovnež in nekdanji dirkač Matjaž Tomlje napoveduje, da bi kot župan v Ljubljani izboljšal zdravstveni sistem, promet, stanovanjsko problematiko ter samooskrbo z elektriko in hrano. Ob prevzemu mandata pa bi za polovico znižal ceno elektrike in plina, je povedal ob predstavitvi kandidature.
Tomlje je v današnji izjavi dejal, da ni politik, ampak človek, ki bi rad delal za Ljubljančane. "Ne, ne želim delati za velepolitike, za profesorje, doktorje, elitiste in nepoštene bogataše, želim delati za navadnega človeka, poštenega in skromnega delavca," je dejal. Dodal je, da želi za Ljubljano delati zastonj, zato bi se odpovedal plači, šoferju in službenemu vozilu.
Meni, da je v Ljubljani treba zgraditi "najmodernejši zdravstveni dom na svetu, kjer imamo najcenejša zdravila na svetu in dovolj zdravnikov". Dodal je, da lahko v nekaj mesecih pripelje dovolj zdravnikov, ki bi oskrbeli vse Ljubljančane.
Po njegovih besedah je treba okoli Ljubljane zgraditi šestpasovnico, popraviti najbolj pretočne ceste in se znebiti ležečih policajev, radarjev in pajkov. "Staviti moramo na nekaznovalno politiko, na zavest in odgovornost ljudi, in ne na kaznovanja," je prepričan. Meni, da je treba v Ljubljani zgraditi vsaj 30 garažnih hiš, kar je "popolnoma enostavno".

Stanovanjsko problematiko bi reševal z gradnjo treh novih naselij, kjer bi zgradili 3000 stanovanj v stanovanjskih hišah s ceno 2000 evrov na kvadratni meter, je napovedal.
Izpostavil je tudi samooskrbo z elektriko in hrano. Po njegovih besedah so v Ljubljani načrtovane najmanj štiri hidroelektrarne, tri na Savi in dve na Ljubljanici, a ni bila zgrajena še nobena. Sežigalnice pa da v Ljubljani ne potrebujejo. "Takoj ko zasedem službo župana, bom ceno elektrike znižal za polovico. Lahko pripeljem tudi polovico nižjo ceno plina," je napovedal. Samooskrbo s hrano pa bi zagotovil z vzpostavitvijo "kmetijskega kombinata", saj je prepričan, da je treba zelenjavo in sadje pridelovati v Ljubljani.
V Ljubljani bi ponovno vzpostavil tudi pražarno kave, tobačno tovarno in pivovarno. Napovedal je, da se bo zavzemal tudi za človekove pravice, med drugim za pravice kadilcev, saj ne smejo imeti "svojih lokalov, kjer bi kadili".
Uspeh na prihajajočih lokalnih volitvah zanj predstavlja le zmaga. O drugih kandidatih pa je dejal, da jih spoštuje, a da je večina neprimernih, saj nimajo znanja in sposobnosti.
Predsednik Resnice in državnega zbora Zoran Stevanović je dejal, da je Tomlje kombinacija vsega, kar Ljubljana potrebuje, to so prepoznavnost svetovnih razsežnosti, odgovornost za rezultate in konkretni dosežki. "V močvirju neuspešnih politikov in simbolov korupcije na dveh nogah je absolutno prava izbira," meni.
Stevanović je dodal, da lahko Resnica kot parlamentarna stranka skupaj z bodočim županom Tomljetom naredi veliko dobrega, kot je preselitev azilnega doma iz Ljubljane na neobljudeno območje ob južni meji in gradnja garažnih hiš, predvsem na območju Štepanjskega naselja.
Resnica je v Ljubljani vložila tudi kandidatno listo za mestni svet, na kateri je 19 kandidatov. Nosilec liste je Edi Edvard Grubelić, proti koncu liste je tudi Tomlje, zadnji pa je poslanec Nedeljko Todorović.
V Ljubljani za župana kandidirajo tudi aktualni župan Zoran Janković, Luka Mesec (Levica), Klemen Boštjančič (Gibanje Svoboda), Anton Rop (Ljubljana smo vsi), Marko Koprivc (SD), Aleš Vrhovec (SDS), Mojca Sojar (NSi in Fokus), Jasmin Feratović (Pirati), Aleš Primc (Glas za otroke in družine), Gregor Novak (Prerod), Apolonija Simon (Vesna), Kajetan Bajt (Zeleni Slovenije), Izidor Predan (Krščanski socialisti) in Aleksandar Repić.
Zgoznik izpostavlja transparentnost
Med desetimi kandidati za župana Mestne občine Maribor na prihajajočih volitvah je tudi kandidat stranke Resnica Mitja Zgoznik. Kot izpostavlja v pisni predstavitvi, bo njegovo glavno vodilo transparentno vodenje občine. Stranka je ob njegovi kandidaturi vložila tudi kandidatno listo za mestni svet.
32-letni Mariborčan Mitja Zgoznik, bodoči diplomant Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, je po navedbah stranke Resnica predstavnik mlade generacije, ki razmišlja drugače, postavlja vprašanja in želi razumeti, kako odločitve vplivajo na vsakdanje življenje ljudi.
"Njegova prednost je, da v politiko vstopa z novo energijo in idejami, brez bremen ustaljenih političnih struktur ter neodvisen od političnih elit," so ob vložitvi njegove kandidature sporočili iz stranke.
"Njegovo glavno vodilo bo transparentno vodenje občine: jasne odločitve, pregledna poraba javnega denarja in odgovornost do občanov. Maribor želi razvijati s svežim pogledom, konkretnimi rešitvami in več posluha za ljudi," so še dodali, kandidat sam pa doslej še ni nastopil v javnosti.
"Mitja Zgoznik v župansko tekmo vstopa z drugačnim pogledom, voljo do dela in prepričanjem, da mora biti občina predvsem v službi svojih prebivalcev. Ne obljublja, da se bo vse spremenilo čez noč. Želi pa, da se Maribor začne razvijati bolj premišljeno, pregledno in z več posluha za ljudi, ki v njem živijo. Ker Maribor ne potrebuje le nekoga, ki ga bo vodil, temveč nekoga, ki ga želi razumeti in zanj odgovorno delati," so v Resnici, ki doslej še ni imela predstavnikov v mariborskem mestnem svetu, navedli v sporočilu za javnost.
Kandidaturo za župana Maribora na letošnjih volitvah so vložili še mestni svetnik Stranke mladih - Zeleni Evrope Igor Jurišič, predsednik mestne četrti Studenci Matej Vodopivec kot kandidat Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti (LPR) s podporo Piratske stranke in Preroda, direktor Agencije za varstvo konkurence Andrej Matvoz s podporo Svobode, skupni kandidat SD, Levice ter Liste kolesarjev in pešcev Matevž Frangež ter nekdanja smučarka Katja Koren kot kandidatka strank SDS, Demokrati, NSi in Fokus.
Iz kroga dosedanjega župana Saše Arsenoviča, ki ne bo več kandidiral, prihaja njegov mestni svetnik Andrej Bauman, ki je tako kot radijski novinar Bor Greiner vložil kandidaturo s podpisi volivcev. Za položaj župana Maribora se bosta potegovala še kandidat Stranke slovenskega naroda (SSN) Vincenc Gajser in kandidat stranke Straža Aleš Ernecl.




















































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.