Kaj storiti, če naravne rešitve proti zaprtosti ne pomagajo?
Pri zdravljenju zaprtja so lahko zelo koristne spremembe življenjskega sloga, vendar pa te niso vedno učinkovite, zato si ljudje pomagajo z različnimi odvajali.
Smernice za zdrav življenjski slog priporočajo redno uživanje vlaknaste prehrane. Takšna prehrana spodbuja rast koristnih bakterij ter naravno praznjenje črevesja, vendar pri občasnem zaprtju vlaknine niso vedno koristne, saj lahko še bolj zaprejo in poslabšajo težavo. V takih primerih si pomagamo z odvajali, ki pa jih je treba jemati po navodilih proizvajalca, da so ta varna in učinkovita. To velja tako za naravna odvajala (npr. odvajalni čaji, deli rastlin) kot za sintezna.
Medicinsko preverjena in odobrena sintezna odvajala
Medicinsko preverjena in odobrena sintezna odvajala so tista, za katera so učinkovitost in varnost preverili na velikem številu oseb z zaprtjem. To pomeni, da bi morala tako preverjena odvajala pri pravilni uporabi večini osebam pomagati brez škodljivih učinkov na črevesje. Združenje za gastroenterologijo in hepatologijo na podlagi raziskav soglaša (3), da je pri občasni zaprtosti najbolje uporabiti hitro delujoča stimulativna odvajala z bisakodilom ali izdelke z makrogoli (polietilenglikoli). Odvajala z bisakodilom pospešijo naravno gibanje črevesja in zmehčajo blato, ki se potem lažje izloči. Delujejo predvidljivo in hitro. Odvajala z makrogoli prav tako zmehčajo blato in olajšajo iztrebljanje, učinkujejo pa počasneje in manj predvidljivo. Več informacij najdete tukaj.
Po uporabi odvajal se bo črevesje polenilo
Stimulativnim odvajalom z bisakodilom se pogosto pripisuje, da so škodljiva za črevesje. Dokazov o škodljivosti pri priporočeni uporabi ni, zato je to prepričanje prej mit kot resnica.
Prepričanje, da stimulativna odvajala poškodujejo črevesje, kar se odraža v slabšem odvajanju brez njih (leno črevesje), že dolgo vznemirja tako strokovno javnost kot končne uporabnike. Dokazano je, da do takšnih posledic ne pride (3, 4), če uporabnik uporablja stimulativno odvajalo z bisakodilom skladno z navodili. Kljub temu predsodki ostajajo in uporabnike odvračajo od občasne uporabe stimulativnih odvajal, s pomočjo katerih bi lahko zaprtje odpravili na predvidljiv in hiter način.
Odvajala so nevarna, saj povzročajo krče in drisko
Občutljivi posamezniki lahko po odvajalih z bisakodilom, ki pospešijo naravno gibanje črevesa, občutijo blage krče ter odvajajo mehkejše blato, vendar to ni stanje, ki je zdravju nevarno. Mehkejšega blata po uporabi odvajala ne enačimo z drisko. Medtem ko je driska stanje, ko se odvajanje poveča na 3-krat ali večkrat v enem dnevu, pri tem pa se poveča tudi volumen blata (5), je mehkejše blato normalen pojav. Črevesni sokovi v debelem črevesu se zaradi odvajala obilneje izločajo in pomešajo z blatom, tako da je to mehkejše in se lažje izloči. Uporabnik lahko občuti spodbujeno gibanje črevesa kot blage krče, ki minejo, ko se blato izloči.
Ali z uporabo odvajal hujšamo?
Pogost spremljevalec shujševalnih diet je tudi urejanje prebave z odvajali, verjetno tudi zato, ker je zaprtje pogostejše pri osebah s povečano telesno maso. Navidezno vitkost povzročata prazno črevo in manj napet trebuh, ne pa izguba kilogramov. Koristi odvajala se skrivajo le v povečanem udobju in motiviranosti, niso pa razlog za hujšanje.
Lahko po uporabi odvajal z bisakodilom dehidriramo?
Dehidracija je stanje pomanjkanja tekočin in jo prepoznamo po simptomih, kot so:
glavobol,
utrujenost,
izguba teka,
suha usta,
pospešen pulz.
Opazimo tudi zmanjšano napetost oz. prožnost kože ter zmanjšano vlažnost sluznic, vdrte oči (6), kar je lahko posledica obsežne driske (večkrat dnevno odvajanje tekočega blata) ali premajhnega vnosa tekočin. Do takega stanja lahko pride tudi zaradi neupoštevanja navodil o uporabi odvajal, zelo redko pa pri normalni, priporočeni uporabi.
Mag. Urša Strlekar, mag. farm.
1. K. Sumida et al, Constipation and incident CKD, J Am Soc. Nephrol, 2017.
2. E. Salmoirago-Blotcher et al., Constipation and Risk of Cardiovascular Disease among Postmenopausal Women, The American journal of Med., 2011.
3. Darren M. Brenner et al., Perceptions, Definitions, and Therapeutic Interventions for Occasional Constipation: A Rome Working Group Consensus Document; Clinical Gastroenterology and Hepatology 2024; 22: 397–412.
4. S. A. Muller - Lissner et al., Myts and mysconception about chronic Constipation, AJG, 2005
5. N. Šušteršič, Driska na oddelku za intenzivno zdravljenje: vzroki, klinična slika in zdravljenje, UKC Ljubljana, 2023.
6. Dostopno tu.
Naročnik oglasne vsebine je Stada d.o.o.